Percy Bysshe Shelley: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hieronim (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Hieronim (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
'''Percy Bysshe Shelley''' ({{IPAc-en|ˈ|p|ɜr|s|i|_|ˈ|b|ɪ|ʃ|_|ˈ|ʃ|ɛ|l|i}})* [[4. avgust|4. avgust]] [[1792|1792]], Horsham, Sussex, Velika Britanjia † [[8. julij|8. julij]] [[1822|1822]], Lerici, Italija.
 
Percy Bysshe Shelley je bil eden izmed britanskih [[Romantična književnost|romantičnih ]]<nowiki/>pesnikov in velja za enega boljših [[Lirika|lirikov]] angleškega jezika. Zaradi svoje radikalne poezije, kot tudi političnih in družbenih prepričanj, v času svojega življenja ni bil znan. Prepoznaven je počasi postal šele po smrti, korak za korakom do današnje slave. Shelley je bil eden izmed pomembnejših članov zaprtega kroga vizionarnihvizionarskih pesnikov, drugi čani so bili še [[Lord Byron|Lord Byron]], [[Leigh Hunt|Leigh Hunt]], [[Thomas Love Peacock|Thomas Love Peacock]] in njegova druga žena [[Mary Shelley|Mary Shelley]], ketere najbolj slavno delo je Frankenstein.
 
Najbolj je poznan po svojih klasičnih pesmih, kot so ''Ozymandis'', ''Oda zahodnemu vetru ''(''Ode to the West Wind'') in ''Maska anarhije ''( ''The Masque of Anarchy''). Njegova druga, bolj relevantna dela, so še dolge, vizionarske pesmi, kot je na primer ''Queen Mab'', ki je bila kasneje predelana v ''The Daemon of the World'', ''Adonaïs'' ter poetični drami ''The Cenci'' in ''Prometheus Unbound''.
 
Med njegove največje oboževalce so spadali bolj progresivni misleci tistega časa, na primer njegov bodoči tast, filozof [[William Godwin|William Godwin]]. Čeprav je redno pisal nova dela, teh niso objavljali v revijah in časopisih, saj so se uredniki bali, da bi bili tudi sami kaznovani za svetoskrunstvo. V času svojega življenja ni doživel slave, pa se še zdaj vidi njegov vpliv, ne le v literaturi, temveč tudi v družbeni in politični miselnosti.
Vrstica 17:
Shelley je bil najstarejši sin Sira [[Sir Timothy Shelley|Timothyja Shelleyja]], člana parlamenta, in posestnice Elizabeth Pilford. Imel je štiri mlajše sestre in enega mlajšega brata. Začetno izobrazbo je pridobil doma, kjer ga je inštruiral Evan Edwards.
 
Leta 1802 se je pridružil šoli Syon House Academy v Brentfordu, leta 1804 pa je začel obiskovati Eaton College, kjer pa se mu ni godilo dobro. Vsak dan je bil tarča nasilja, ker ni želel biti lakaj starejšim dečkom na šoli. Rad je imel znanstvene vede in je kmalu postal znan po tem, da je naelektril kljuko na vratih svoje sobe in čakal nevedoče obiskovalce. Kot eno izmed zadnjih vragolij na šoli pa je s smodnikom razstrelil eno izmed drevesdrevo na šolskem posestvu.
 
10. aprila 1810 je začel obiskovato University College v [[Oxford|Oxfordu]], kjer pa naj bi se na predavanjih pokazal samo enkrat. Namesto pouka je bral, tudi po 16 ur na dan. Prva publikacija je bila gotski roman ''Zastrozzi ''(1810), v kateri je izrazil svoje [[Ateizem|ateistične]] poglede preko antagonista Zastrozzija. V istem letu je s sestro Elizabeth izdal ''Original Poetry by Victor and Cazire''.