Protestantizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SterJ (pogovor | prispevki)
SterJ (pogovor | prispevki)
Vrstica 185:
V slovenski zgodovini in spodobnosti je protestantizem navzoč na več načinov. Najbolj razširjen in neposredno vpliven je bil v času reformacije v 16. stoletju, ko je prevladoval med plemstvom in v mestih, ponekod pa se je močno razširil tudi med kmečkim prebivalstvom. Uveljavilo se je luteranstvo, čeprav so bili v začetku opazni tudi vplivi švicarske reformacije; opazna je bila tudi razširjenost prekrščevalstva. Zaradi protestantskih načel, verske in domoljubne vneme protestantov se je razvil slovenski knjižni jezik, začelo in prvič razmahnilo se je slovensko slovstvo in šolstvo, odprta je bila prva javna knjižnica. Vse to je omogočilo in usmerilo razvoj slovencev v moderen narod. V tem smislu je simboličen že Trubarjev govor »Vsem slovencom« v ''Cathechismusu'', prvi slovenski tiskani knjigi; posebnega pomena je tudi ''Cerkovna ordninga'', cerkveni red, namenjen slovenski Cerkvi ne glede na tedanje meje.
 
V času protireformacije je bil protestantizem na Slovenskem zatrt; zaradi grožnje z izselitvijo so se protestanti večinoma vrnili v katoliško cerkev, manjši del pa se je izselil v Nemčijo. Vzdržali so le v Prekmurju in prikritovprikrito v 2 vaseh na Koroškem. Protestantske knjige so protireformatorji sežgali, razen Dalmatinove Biblije, ki so jo nekaj časa še smeli uporabljati katoliški duhovniki. Porušene so bile protestantske cerkve in razdejana protestantska pokopališča; ohranilo se je le nekaj plemiških nagrobnikov in grajskih kapel (Turjak).
 
Institucionalno je protestantizem na slovenskem zakoreninjen od druge polovice 16.st stol., v Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi, ki šteje zdaj okoli 20 000 članov. Po nasilnem zatrtju protestantske organizacije v avstrijskih deželah ob koncu 16. stol. so organizirano cerkveno življenje s skrajnimi prizadevanji ohranjali le Slovenci in Madžari v Prekmurju, ki je spadalo pod Ogrsko, kjer so si protestanti izbojevali več pravic. Tudi tu je imel protestantizem velik jezikovni in kulturni vpliv. Položaj protestantov, ki so ostali se je začel normalizirati šele s tolerančnim patentom Jožefa II. (1781). V 19. stol. je bila obnovljena evangelistična organizacija v Ljubljani, Celju, Mariboru in Šentilju v Slovenskih goricah, ki je vključevala nemško govoreče prebivalce. Prenehala je obstajati z izselitvijo nemško ali avstrijsko opredeljenih prebivalcev 1945.
 
V 19. in 20. stoletju so začele prihajati na slovensko nove verske spodbude iz drugih protestantskih dežel. Britanska in inozemska biblijska družba je širila nove prevode in izdaje Biblije. Nekateri izseljenci, ki so se vrnili iz ZDA, zdomci iz Nemčije in posamezni misijonarji so prinesli nauke drugih protestantskih cerkev ali skupnosti; baptisti - binkoštniki.
 
Protestantizem je na slovenskem vplival tudi posredno. Spodbudil je versko delovanje katoliške cerkve. Katoliška stran je do dvajsetega sotletjastoletja večinoma zanikala ali omalovaževala, čeprav je A. M. Slomšek 1862 pozitivno ocenil njihova prizadevanja za slovenski jezik; kritičnost do katoliške cerkve ter političnega in kulturnega katolicizma je pogosto spremljala naklonjenost do protestantizma ali vsaj zanimanje zanj. Dramatičnost dogajanja v 16. stoletju in pomembnost protestantske dediščine sta se izrazila tudi v književnosti, snovno vezani na protestantizem.
 
== Viri in opombe ==