Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 8.777 zlogov ,  pred 4 leti
dodano iz tujih wiki
 
[[geologija|Geološki]] pojavi na tem ozemlju so tako značilni, da se je povsod v [[Evropa|Evropi]] oprijel izraz »kraški pojavi« in nato enostavno »kras« za vsa poznejša odkritja podobnih ozemelj. Ko so bili drugod po svetu opaženi podobni fenomeni, so bili opisani kot tamkajšnji primeri ''krasa'' in v preteklem [[stoletje|stoletju]] se je [[ime]] dokončno uveljavilo v vsej strokovni literaturi. Vendar ni bilo mogoče uveljaviti besede »kras« kot mednarodni [[znanost|znanstveni]] izraz, ker so tuji [[raziskovalec|raziskovalci]] že uporabljali svoje [[prevod]]e besede, predvsem [[Italijani]] (carso) in [[Nemci]] (Karst), katerih znanstvena literatura je zbudila pozornost povsod po svetu. Veda, ki proučuje kras, se imenuje '''krasoslovje'''.
 
== Etimologija ==
[[File:Carbonate-outcrops world.jpg|thumb|Razširjenost večjih izdankov karbonatnih kamnin (predvsem apnenca, razen evaporitov]]
Angleška beseda ''karst'' je izposojen iz nemškega ''Karst'' v poznem 19. stoletju. <ref>''Shorter Oxford English Dictionary''. 2002. Vol. 1, A–M. Oxford: Oxford University Press, p. 1481.</ref> Nemška beseda je prišla v uporabo pred 19. stoletja. <ref>Seebold, Elmar. 1999. ''Kluge Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache'', 23rd edition. Berlin: Walter de Gruyter, p. 429.</ref> V skladu s prevladujočo razlago, izraz izhaja iz nemškega imena za območja Kras (italijansko: Carso), to je apnenčasta planota, ki obkroža mesto Trst v severnem Jadranu (danes se nahaja v Sloveniji na meji z Italijo, v 19. stoletju del avstrijskega primorja). <ref>http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=karst&searchmode=none</ref> Znanstveniki se strinjajo, da je nemška beseda (ki ne kaže metatezo) sposojena iz slovenščine. <ref>Pfeiffer, Dieter. 1961. "Zur Definition von Begriffen der Karst-Hydrologie." ''Zeitschrift der Deutschen Geologischen Gesellschaft'' 113: 51–60, p. 52</ref><ref>Pörtner, Rudolf. 1986. ''Bevor die Römer kamen: Städte und Stätten deutscher Urgeschichte.'' Rasatt: Pabel-Moewig Verlag, p. 88.</ref> Slovenski samostalnik ''kras'' je bil prvič izpričan v 18. stoletju, pridevnik ''kraški'' pa v 16. stoletju. <ref name="Snoj">Snoj, Marko. 2003. ''Slovenski etimološki slovar''. 2nd edition. Ljubljana: Modrijan, p. 318.</ref> Kot samostalnik je bila slovenska oblika ''Grast'' prvič potrjena leta 1177 <ref name="Bezlaj">Bezlaj, France (ed.). 1982. ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', vol. 2, K–O. Ljubljana: SAZU, p. 82.</ref>, in se je nanašala na kraško planoto - regijo v Sloveniji, ki deloma sega v Italijo, kjer so bile opravljene prve raziskave krasa. Slovenska beseda je nastala skozi metateze od rekonstruirane oblike *korsъ, sposojene iz dalmatinske romanščine ''carsus''. Končno, beseda je sredozemskega izvora, verjamejo, da izhaja iz neke romanizirane ilirske osnove. Nekateri predlagajo, da beseda izhaja iz proto-indo-evropskega korena karra- "kamen". Ime se lahko priključi tudi na oronim ''Kar(u)sádios oros'', ki ga je navajal že Ptolemej in morda tudi latinsko ''Carusardius''.
 
== Izrazi povezani s kraškimi pojavi ==
Navedeni izrazi veljajo po vsem strokovnem svetu:
* [[Abîme]], vertikalni jašek v krasu, ki je lahko zelo globok in se običajno odpre v mrežo podzemnih prehodov
* [[Cenotes]], globoka [[vrtača]], značilnost Mehike, ki je posledica propada stropa jame iz apnenca, ki je bil izpostavljen podtalnici
* [[Fojba]], obrnjen lijakast ponor
* Turlough (''turlach''), [[presihajoče jezero]] značilno za Irski kras
* [[Uvala]], je skledasta kotanja, večja od vrtače in manjša od kraškega polja
* [[Škraplja]], podolgovat žleb na neporaslih površinah trdega apnenca, ki spominja na umeten tlak
* Polje - [[kraško polje]], večja kotanja na kraškem svetu, ki ima pretežno ravno dno, po katerem poteka kraški vodni vir. Ime ''polje'' je slovenska beseda in pomeni polje.
* [[Doline]], prav tako ponor ali vrtača, je zaprta depresija za odvajanje vode v podzemnih kraških območjih. Ime doline prihaja od ''doline'', slovenske besede, ki pomeni dolino.
 
== Nastanek krasa ==
Razvoj krasa se pojavi vsakič, ko kisla voda začne raztapljati površino kamnin skozi razpoke ali lezike. Ko se površina (kot apnenec ali dolomit) še naprej členi, razpoke postajajo večje. Sčasoma bodo ti zlomi postali širši in na koncu lahko nastane neke vrste drenažni sistem pod površino. Če ta podzemni drenažni sistem napreduje, bo to pospešilo razvoj kraških pojavov. Ta funkcija povečanja stopnje razvoja krasa nastane zaradi dejstva, da bo voda lažje tekla skozi območje. <ref>{{cite web |url=http://www.karstwaters.org/kwitour/whatiskarst.htm|title=What is Karst (and why is it important)? |work=Karst Waters Institute}}</ref>
Kraška [[planota]] se nam predstavi kot gola punca/fant [[kraška griža|griža]] brez prave možnosti [[kmetijstvo|kmetijstva]] zaradi pomanjkanja zemlje in površinskih voda. In vendar bi brez vode kras ne obstajal, saj ga prav [[padavine]] izoblikujejo. V naravi ni [[kemija|kemično]] čiste vode, temveč ji je vedno primešan [[ogljikov dioksid]], ki se nahaja v [[zrak]]u. Zemlja ali ''humus'', ki nastaja z razkrojem [[organska snov|organskih snovi]] in s [[presnova|presnovo]] [[organizem|organizmov]], vsebuje še veliko več ogljikovega dvokisa. Kadar dežuje, voda prenaša zemljo med kamenje in s tem omogoča, da ogljikov dvokis pride v neposredni [[stik]] z apnencem in ga razjeda. Tako nastajajo luknje in jame. Ko najde [[pot]] v jamo večji dotok vode ([[reka]]), se jama še hitreje širi in ustvarja podzemeljska [[jezero|jezera]] in [[udornica|brezna]]. Zaradi pronicanja vode iz površine se v jamah ustvarjajo [[kapnik]]i raznih vrst. Na površini pa nastajajo značilne oblike [[kraška dolina|dolin]] in vrtač, [[kraški izvir|bruhalniki]] in [[ponor in požiralnik|požiralniki]], ponori in [[kraški izvir|obrhi]].
Proces, ki ustvarja za kras tipične reliefne oblike, se imenuje ''kemična erozija'' ali ''korozija''.
 
Ogljikova kislina nastane ko dež skozi atmosfero sesa ogljikov dioksid (CO<sub>2</sub>), ki se raztopi v vodi. Ko dež doseže tla in gre skozi tla, lahko zagotovi veliko več CO<sub>2</sub> in dobimo raztopino šibke ogljikove kisline, ki raztaplja kalcijev karbonat. Intenzivnost raztapljanja apnenca je odvisna od čistosti in razpokanosti kamnine ter od količine CO<sub>2</sub>, ki ga voda nabere iz zraka, največ pa v prsti.
Tržačan [[Carlo D'Ambrosi]], eden največjih poznavalcev krasa, je že v [[1960|šestdesetih]] letih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] postavil [[teorija|teorijo]] o razvoju krasa, ki je danes splošno sprejeta. Na Tržaškem ji pravijo »teorija o žogi za [[rugby]]« ali o »zakopani žogi«. Zaradi približno [[oval]]ne (jajčaste) oblike Klasičnega krasa, ga D'Ambrosi primerja z žogo, ki se zaradi [[tektonika|tektonskega]] premikanja še vedno počasi dviga med dvema [[sinklinala]]ma (Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom). Kraška dejavnost pa sproti razjeda kamen in voda »spira« površino ozemlja iz [[Volniška brda|Volniških brd]], koder poteka današnja [[država|državna meja]], navzdol. [[Drobir]], ki pri tem nastaja, počasi leze po obli površini do vznožja Kraške planote, kjer nastaja [[fliš]]. Tako se imenuje [[teren]], ki bi ga s skromno [[razlaga|razlago]] lahko primerjali neki [[vrsta|vrsti]] debelega [[grušč]]a, ki obdaja ves Kras.
Primarno reakcijsko zaporedje pri raztapljanju apnenca je naslednje:
:H<sub>2</sub>O + CO<sub>2</sub> → H<sub>2</sub>CO<sub>3</sub>
:CaCO<sub>3</sub> → Ca<sup>2+</sup> + CO<sub>3</sub><sup>2−</sup>
:CO<sub>3</sub><sup>2−</sup> + H<sub>2</sub>CO<sub>3</sub> → 2 HCO<sub>3</sub><sup>−</sup>
:CaCO<sub>3</sub> + H<sub>2</sub>CO<sub>3</sub> → Ca<sup>2+</sup> + 2 HCO<sub>3</sub><sup>−</sup>
 
[[File:1 li jiang guilin yangshuo 2011.jpg|thumb|Reka Lijiang, Guilin, Kitajska]]
== Raziskovanje krasa ==
Kakor vsi [[narava|naravni]] pojavi, ki si jih [[človek]] v starih časih ni znal razložiti, je tudi kras spadal v [[pravljica|pravljični]] in [[čarovnija|začarani]] svet. Njegove jame, nerazumljiva izginotja [[reka|rek]] in [[jezero|jezer]], bučni [[kraški izvir|izviri]] in nenadni [[ponor in požiralnik|ponori]], pa tudi same oblike kamna, vse to je dalo misliti, da so v globinah velike [[skrivnost]]i. Še dandanes veliko ljudi veruje, da so jame bivališča [[škrat]]ov in [[polbog]]ov; spet drugi verujejo, da je [[Planinska jama]] [[vhod]] v [[podzemlje]], saj je že na samem začetku dobro vidna [[podoba]] [[hudič]]a, ki ga varuje. Pri nas se je že [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazor]] skušal izmotati iz teh poljudnih [[vraža|vraž]]. Sicer tudi v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]]'' ([[1689]]) zasledimo na primer poosebljenje [[zemlja|zemlje]], ko kaznuje preponosno vodo, ki hoče vedno biti na [[površina|površini]], zato jo pahne za nekaj časa v svoj [[trebuh]]. A Valvazor ni bil [[pravljičar]]; iz njegovega dopisovanja z [[Angleži|angleško]] [[Kraljeva družba|''Royal Society'']] se da razumeti, da je preučeval kraške pojave in skušal dobiti znanstvene razlage zanje. Lahko ga uvrstimo med same začetnike krasoslovja.
 
V posebnih in zelo redkih primerih, kot so se pojavljali v preteklosti v jami Lechuguilla v Novi Mehiki (in v zadnjem času v jami Frasassi v Italiji), lahko igrajo vlogo tudi drugi mehanizmi. Oksidacija sulfidov, ki vodi do tvorbe žveplove kisline je lahko tudi eden od dejavnikov korozije v kraških formacijah. S kisikom (O2) bogate površinske vode pronicajo v globoke anoksične kraške sisteme, reagirajo s sulfidom, prisotnem v sistemu (pirita ali H2S), da se tvori žveplova kislina (H2SO4). Žveplova kislina nato reagira s kalcijevim karbonatom, kar povzroča povečano erozijo v apnencu. Ta verižna reakcija je:
Kakor Valvazor, so tudi drugi raziskovalci skušali razlagati kras. Predvsem je treba omeniti J. N. Nagla, ki je leta [[1784]] po naročilu [[cesar]]ja Franca I. opisal in orisal nekaj kraških jam. Prvo [[teorija|teorijo]] o nastanku krasa je leta [[1781]] postavil [[Ljubljana|Ljubljančan]] Tobias Gruber; danes se smatra, da je on samo zapisal teorijo, ki jo je baje zasnoval njegov brat [[Gabriel Gruber|Gabriel]], znan po [[Gruberjev kanal|Gruberjevem prekopu]] pri Ljubljani. Gre za »udorno teorijo«, po kateri so se [[strop]]i starejših jam zrušili nad rekami, ki so tekle pod njimi: tako se da razlagati [[ponor in požiralnik|ponicanje]] vode in njeno vračanje na plano, pa tudi [[vrtača|vrtače]]. Tobias Gruber je leta 1781 prvi podal opis [[Cerkniško jezero|Cerkniškega jezera]], ki je še danes znanstveno sprejemljiv.<ref>{{cite journal |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHPGDBBO/?&language=slo |title=Raziskovanje vodnih jam na Slovenskem: pregled od antike do danes |year=1984 |volume=32 |issue=1 |first=Andrej |last=Kranjc |journal=Kronika |publisher=Sekcija za zgodovino krajevnih imen, Zveza zgodovinskih društev Slovenije |issn=0023-4923 |pages=35–43}}</ref> Na žalost njegovo preučevanje krasa ni imelo velikega [[odmev]]a v javnosti.
:H<sub>2</sub>S + 2 O<sub>2</sub> → H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub> (sulfide oxidation)
:H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub> + 2 H<sub>2</sub>O → SO<sub>4</sub><sup>2−</sup> + 2 H<sub>3</sub>O<sup>+</sup> (sulfuric acid dissociation)
:CaCO<sub>3</sub> + 2 H<sub>3</sub>O<sup>+</sup> → Ca<sup>2+</sup> + H<sub>2</sub>CO<sub>3</sub> + 2 H<sub>2</sub>O (calcium carbonate dissolution)
 
:CaCO<sub>3</sub> + H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub> → CaSO<sub>4</sub> + H<sub>2</sub>CO<sub>3</sub> (global reaction leading to calcium sulfate)
:CaSO<sub>4</sub> + 2 H<sub>2</sub>O → CaSO<sub>4</sub> • 2 H<sub>2</sub>O (hydration and [[gypsum]] formation)
Ta reakcija ustvarja sadro. <ref>{{cite journal |year=2008 |first=S. |last=Galdenzi |first2=M. |last2=Cocchioni |first3=L. |last3=Morichetti |first4=V. |last4=Amici |first5=S. |last5=Scuri |title=Sulfidic ground water chemistry in the Frasassi Cave, Italy |journal=Journal of Cave and Karst Studies |volume=70 |issue=2 |pages=94–107 |url=http://wvvw.caves.org/pub/journal/PDF/v70/cave-70-02-94.pdf }}</ref>
 
Tržačan [[Carlo D'Ambrosi]], eden največjih poznavalcev krasa, je že v [[1960|šestdesetih]] letih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] postavil [[teorija|teorijo]] o razvoju krasa, ki je danes splošno sprejeta. Na Tržaškem ji pravijo »teorija o žogi za [[rugby]]« ali o »zakopani žogi«. Zaradi približno [[oval]]ne (jajčaste) oblike Klasičnega krasa, ga D'Ambrosi primerja z žogo, ki se zaradi [[tektonika|tektonskega]] premikanja še vedno počasi dviga med dvema [[sinklinala]]ma (Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom). Kraška dejavnost pa sproti razjeda kamen in voda »spira« površino ozemlja iz [[Volniška brda|Volniških brd]], koder poteka današnja [[država|državna meja]], navzdol. [[Drobir]], ki pri tem nastaja, počasi leze po obli površini do vznožja Kraške planote, kjer nastaja [[fliš]]. Tako se imenuje [[teren]], ki bi ga s skromno [[razlaga|razlago]] lahko primerjali neki [[vrsta|vrsti]] debelega [[grušč]]a, ki obdaja ves Kras.
 
== Morfologija ==
[[Image:karst Dent-de-Crolle-8.jpg|right|thumb|Apnenčasto površje v Dent de Crolles, Francija]]
Zakrasevanje pokrajine lahko povzroči različne večje ali manjše spremembe na površini in v tleh. Na izpostavljenih površinah nastanejo brazde, žlebiči in škraplje. Srednje velike površinske značilnosti so lahko požiralniki ali ''cenotes'' (zaprti bazeni), vertikalni jaški, fojbe (obrnjeni lijakaste vrtače), ponikalnice in bruhajoči izviri. Obsežne značilnosti so lahko apnenčasti tlaki, polja in kraške doline ali vrtače in uvale. Izoblikovane kraške pokrajine, kjer je bila večja površina odstranjena kot je ostala, lahko povzroči kraške stolpe ali osamelce. Pod površjem lahko nastanejo kompleksni podzemni drenažni sistemi (kot so kraški vodonosniki), obsežni jamski sistemi in kaverne.
 
Erozija vzdolž apnenčastih obal, predvsem v tropih, proizvaja kraške pojave kot so ostre čeri nad normalnim dosegom morja in spodrezani primeri, ki so večinoma posledica biološke aktivnosti ali bioerozije na ali malo nad srednjo morsko gladino. Nekatere izmed najbolj dramatičnih formacij je mogoče videti v tajskem Phangnga Bay in Halong Bay v Vietnamu.
 
Kalcijev karbonat se raztopi v vodi kadar voda prinaša nekaj raztopljenega ogljikovega dioksida. Reke, ki nastanejo iz izvirov lahko povzroči lehnjakove terase, ki sestoji iz plasti kalcita deponiranega na rastlinju v daljšem časovnem obdobju. V jamah različne oblike imenujemo kapniki, narejeni z odlaganjem kalcijevega karbonata in drugih raztopljenih mineralov.
 
== Hidrologija ==
[[Image:SourceDeLaLoue.jpg|thumb|Kraški izvir v Juri blizu Ouhans v vzhodni Franciji, izvir reke Loue]]
Pri kmetovanju na kraških območjih je treba upoštevati pomanjkanje površinske vode. Tla so lahko dovolj plodna in padavine lahko primerne, vendar deževnica hitro ponika skozi razpoke v tla in včasih pusti površino tal izsušeno tudi med deževjem.
 
[[Reka]] s kraškim izvirom običajno teče po neprepustni podlagi kraškega polja, na stiku z apnencem pa ponikne v tla. Tako mesto imenujemo [[Ponor in požiralnik|požiralnik]], ponikev ali jamski ponor, če voda izginja v jamo. Reke v kraških območjih lahko izginejo v podzemlje večkrat in spet na različnih mestih privrejo na dan. Reke pri tem lahko spreminjajo imena (kot [[Ljubljanica]], reka sedmerih imen). Ob obilnejših padavinah lahko nastanejo tudi kraška jezera
Oskrba z vodo iz [[vodnjak]]ov na krasu je lahko nevarna, saj lahko voda teče neovirano skozi podzemlje mimo normalnega filtriranja in se pojavi v poroznem vodonosniku. Kraške oblike imajo visoko stopnjo vpojnosti, zaradi česar je zmanjšana možnost filtriranja. Vrtače se pogosto uporabljajo za kmetovanje ali celo odlagališče odpadkov. Preobremenjene ali nedelujoče greznice v kraški pokrajini pomenijo, da gredo odplake direktno v podzemne kanale.
 
Kras predstavlja tudi težave za človeka. Vrtač se lahko postopoma razvijejo v odprtine, saj je progresivna erozija nevidna in strop podzemne jame se nenadoma zruši. Takšni dogodki so lahko katastrofalni. 13. februarja 2014 se propad take vrtače pogoltnil 8 redkih Corvette v muzeju Corvette v Bowling Green, Kentucky. <ref>http://www.cnn.com/2014/02/13/travel/corvette-museum-sinkhole</ref>
 
== Pomembne kraške pokrajine ==
Seznam kraških pokrajin po svetu:[https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_karst_areas]
 
Največje območje apnenčastega krasa na svetu je avstralski Nullarbor Plain.
 
[[Slovenija]] je najbolj ogrožena na svetu zaradi obsežnih podzemnih sistemov na kraškem območju. Drugo tako izpostavljeno območje je zahodni Highland Rim v vzhodnem delu ZDA. <ref>http://www.apsu.edu/news/harned-bowl-work-not-blame-new-sinkhole-say-experts</ref><ref>http://www.clarksvilleonline.com/2009/02/25/what-is-karst-topography-and-why-should-you-care/</ref>
 
Chocolate Hills na [[Filipini]]h je tudi pomembno kraško območje. To so stožčasti kraški hribi razširjena na območju otoka imenovanega Bohol.
 
== Zgodovina raziskav in zgodnje teorije ==
Leta 1689 je [[Janez Vajkard Valvasor]], pionir preučevanje krasa v Sloveniji in član Kraljeve družbe ''Royal Society for Improving Natural Knowledge, London'', je predstavil besedo kras evropskim znanstvenikom, ko je opisal pojav podzemnih tokov rek na območju Cerkniškega jezera. <ref>Paul Larsen, ''Scientific accounts of a vanishing lake: Janez Valvasor, Lake Cerknica and the New Philosophy'', 2003.</ref>
 
Kakor Valvazor, so tudi drugi raziskovalci skušali razlagati kras. Predvsem je treba omeniti J. N. Nagla, ki je leta [[1784]] po naročilu cesarja [[cesar]]jaFranc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] opisal in orisal nekaj kraških jam. Prvo [[teorija|teorijo]] o nastanku krasa je leta [[1781]] postavil [[Ljubljana|Ljubljančan]] Tobias Gruber; danes se smatra, da je on samo zapisal teorijo, ki jo je baje zasnoval njegov brat [[Gabriel Gruber|Gabriel]], znan po [[Gruberjev kanal|Gruberjevem prekopu]] pri Ljubljani. Gre za »udorno teorijo«, po kateri so se [[strop]]i starejših jam zrušili nad rekami, ki so tekle pod njimi: tako se da razlagati [[ponor in požiralnik|ponicanje]] vode in njeno vračanje na plano, pa tudi [[vrtača|vrtače]]. Tobias Gruber je leta 1781 prvi podal opis [[Cerkniško jezero|Cerkniškega jezera]], ki je še danes znanstveno sprejemljiv.<ref>{{cite journal |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHPGDBBO/?&language=slo |title=Raziskovanje vodnih jam na Slovenskem: pregled od antike do danes |year=1984 |volume=32 |issue=1 |first=Andrej |last=Kranjc |journal=Kronika |publisher=Sekcija za zgodovino krajevnih imen, Zveza zgodovinskih društev Slovenije |issn=0023-4923 |pages=35–43}}</ref> Na žalost njegovo preučevanje krasa ni imelo velikega [[odmev]]aodmeva v javnosti.
 
Drugo teorijo o nastanku krasa je postavil [[Baltazar Hacquet]] leta [[1778]]. To je »korozijska teorija«, po kateri je kras nastal zaradi preperevanja apnencev. Zanimivo je, da je že takrat Hacquet spoznal, da je [[dež]]evnica ''[[kislina]]'', ki razjeda [[apno]] v kamnu, česar takratni znanstveniki niso sprejeli in so zato njegovo teorijo ovrgli. Šele veliko let pozneje so razne študije pokazale pravilnost te teorije, a Hacquetovo ime je bilo skoraj prezrto.
 
Leta 1893 je Jovan Cvijić v svojem ''Das Karstphänomen'' razvil teorijo ''holo-karst'' kot tip, ki ga najdemo vzdolž vzhodnega Jadrana in ''mero-karst'' kot nepopolno razvit z nekaterimi kraškimi oblikami, kot tip krasa, ki se nahaja v vzhodni Srbiji. Trdil je, da je večina vrst dolin "diagnostičnih kraških reliefnih oblik", ustvarjenih z razpadom kamnin. <ref name="r1">[http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/13/srpski/F00111203.shtm Академик у 34-тој години], Приступљено 28. 8. 2007.</ref>
Danes vemo, da so kraški pojavi posledica [[tektonika|tektonskih]] premikov, udorov in predvsem [[erozija|erozije]] ter [[korozija|korozije]].
 
== Kraška območja ==
[[Slika:Karst landscape.jpg|250px|right|thumb|Kraška pokrajina]]
Ozemlje na [[jugozahod]]u Slovenije, ki je dalo krasu ime, je znano tudi pod imeniimenom [[Kras (področje)|Pravi krasKras]] ali(tudi Tržaški kras), toda to ni edino kraško ozemlje v naših krajihSloveniji. Skoraj [[polovica]] Slovenije (43 %) je na [[apnenec|apnenčasto]]-[[dolomit]]nem ozemlju, torej kraška. [[Kras v Sloveniji|Slovenski kras]] je med najbolj raziskanimi kraškimi področji na svetu.
Kras nastaja predvsem zaradi [[korozija|korozije]] in [[preperevanje|preperevanja]] kamnin. Korozijo povzroča površinska voda ([[padavine]]), ki razjeda podlago in se skoznjo pretaka v [[podzemlje]]; pri tem na razne načine nastajajo [[globel]]i. Drobljenje ali preperevanje kamna, ki je sicer posledica tega dogajanja, pa ustvarja [[fliš]], ki teži k drsenju navzdol in torej zapolnjuje kotline. Ravnovesje med tema dvema procesoma ustvarja kraško pokrajino. Seveda je pri tem velikega pomena sestava tal, saj se na primer [[sadra]] neprimerno hitreje topi od [[dolomit]]a ali [[apnenec|apnenca]], a to vpliva le na dobo zakrasevanja in na njegov potek, ne na nastanek. Odločilni dejavnik je vedno in samo [[voda]]. Zato je razumljivo, da je kras večinoma v zmernem [[podnebni pas|podnebnem pasu]], ki nudi primerna [[podnebje|podnebja]]. Kras izven tega pasu sicer ponekod obstaja, a le v manjšem obsegu imenujemo ga [[osameli kras]].
 
Ozemlje na [[jugozahod]]u Slovenije, ki je dalo krasu ime, je znano tudi pod imeni [[Kras (področje)|Pravi kras]] ali Tržaški kras, toda to ni edino kraško ozemlje v naših krajih. Skoraj [[polovica]] Slovenije (43 %) je na [[apnenec|apnenčasto]]-[[dolomit]]nem ozemlju, torej kraška. [[Kras v Sloveniji|Slovenski kras]] je med najbolj raziskanimi kraškimi področji na svetu.
 
[[File:Dinaric Alps subdivisions-fr.svg|thumb|right|250px|Razdelitev Dinarskega gorstva, v katero spada Kras (A1)]]Razen Slovenije, je tudi vsa [[obala]] [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] iz apnenca, od [[Istra|Istre]] pa do [[Albanija|Albanije]] in [[Grčija|Grčije]], s skupnim imenom [[Dinarski kras]]. Začenja se že v Sloveniji z [[Notranjska|Notranjskimi]] planotami in v [[Istra|Istri]], nato se nadaljuje preko [[otok]]ov in vse [[Dalmacija|Dalmatinske]] obale do Grčije. Je najobsežnejše kraško področje v [[Evropa|Evropi]]. Poznamo ga pod raznimi lokalnimi imeni, tako ločimo Istrski kras, Liburnijski kras v Dalmaciji, [[Bosna|Bosanski]] kras, Vjetrena brda v [[Črna gora|Črni gori]], Kučaj v [[Srbija|Srbiji]], Albansko gorstvo in [[Peloponez|Peloponeško]] pokrajino. Značilnost Dinarskega krasa je obilje [[kraško polje|kraških polj]]. Naj omenimo na primer Kopajsko polje v Grčiji, kjer so že v [[19. stoletje|devetnajstem stoletju]] izkopali odtočni [[prekop|kanal]], ki je polje popolnoma izsušil in omogočil obdelovanje tal.
Popolnoma brez kraškega ozemlja je sploh malo [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]] - [[Finska]], [[Danska]] in [[Nizozemska]]. [[Kras v Evropi|Evropski kras]] je zelo raznolik, saj ne zajema samo apnenčastih tvorb, kot jih poznamo pri nas. Največja evropska jama je v [[sadra|gips]]u ([[Optimističeska jama]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]).
Kraška ozemlja se ne nahajajo samo v Sloveniji in Evropi, pač pa so razširjena skoraj [[Kras izven Evrope|povsod po svetu]]. [[Najobširnejši]] področji sta na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] (600.000&nbsp;km² površine) in v [[Avstralija|Avstraliji]] (500.000&nbsp;km²).
 
== Glej tudi ==
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|kras|Kras}}
{{Commons category|Karst}}
{{Wikisource1911Enc|Karst}}
* [http://www.network.speleogenesis.info/index.php Speleogenesis Network, a communication platform for physical speleology and karst science research]
* [http://www.speleogenesis.info/glossary/index.php Speleogenesis and Karst Aquifers] – a large glossary of Karst related terms
* [http://carsologica.zrc-sazu.si Acta Carsologica] – research papers and reviews in all the fields related to karst
* [http://cdk-pr.org CDK Citizens of the Karst] – Citizens of the Karst, a non profit NGO dedicated to the protection of the Puerto Rican Karst (English site available)
* [http://www.goodearthgraphics.com/virtcave/karst/karst.html The Virtual Cave's page on karst landforms]
* [http://www.zrc-sazu.si/izrk/ Inštitut za raziskavo krasa]
 
23.128

urejanj