Odpre glavni meni

Spremembe

dodana 2 zloga ,  pred 4 leti
== Kraška območja ==
[[Slika:Karst landscape.jpg|250px|right|thumb|Kraška pokrajina]]
Kras nastaja predvsem zaradi [[korozija|korozije]] in [[preperevanje|preperevanja]] kamnin. Korozijo povzroča površinska voda ([[padavine]]), ki razjeda podlago in se skoznjo pretaka v [[podzemlje]]; pri tem na razne načine nastajajo [[globel]]i. Drobljenje ali preperevanje kamna, ki je sicer posledica tega dogajanja, pa ustvarja [[fliš]], ki teži k drsenju navzdol in torej zapolnjuje kotline. Ravnovesje med tema dvema procesoma ustvarja kraško pokrajino. Seveda je pri tem velikega pomena sestava tal, saj se na primer [[sadra]] neprimerno hitreje topi od [[dolomit]]a ali [[apnenec|apnenca]], a to vpliva le na dobo zakrasevanja in na njegov potek, ne na nastanek. Odločilni dejavnik je vedno in samo [[voda]]. Zato je razumljivo, da je kras večinoma v zmernem [[podnebni pas|podnebnem pasu]], ki nudi primerna [[podnebje|podnebja]]. Kras izven tega [[pas]]upasu sicer ponekod obstaja, a le v manjšem obsegu imenujemo ga [[osameli kras]].
 
Ozemlje na [[jugozahod]]u Slovenije, ki je dalo krasu ime, je znano tudi pod imeni [[Kras (področje)|Pravi kras]] ali Tržaški kras, toda to ni edino kraško ozemlje v naših krajih. Skoraj [[polovica]] Slovenije (43 %) je na [[apnenec|apnenčasto]]-[[dolomit]]nem ozemlju, torej kraška. [[Kras v Sloveniji|Slovenski kras]] je med najbolj raziskanimi kraškimi področji na svetu.
[[File:Dinaric Alps subdivisions-fr.svg|thumb|right|250px|Razdelitev Dinarskega gorstva, v katero spada Kras (A1)]]Razen Slovenije, je tudi vsa [[obala]] [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] iz apnenca, od [[Istra|Istre]] pa do [[Albanija|Albanije]] in [[Grčija|Grčije]], s skupnim imenom [[Dinarski kras]]. Začenja se že v Sloveniji z [[Notranjska|Notranjskimi]] planotami in v [[Istra|Istri]], nato se nadaljuje preko [[otok]]ov in vse [[Dalmacija|Dalmatinske]] obale do Grčije. Je najobsežnejše kraško področje v [[Evropa|Evropi]]. Poznamo ga pod raznimi lokalnimi imeni, tako ločimo Istrski kras, Liburnijski kras v Dalmaciji, [[Bosna|Bosanski]] kras, Vjetrena brda v [[Črna gora|Črni gori]], Kučaj v [[Srbija|Srbiji]], Albansko gorstvo in [[Peloponez|Peloponeško]] pokrajino. Značilnost Dinarskega krasa je obilje [[kraško polje|kraških polj]]. Naj omenimo na primer Kopajsko polje v Grčiji, kjer so že v [[19. stoletje|devetnajstem stoletju]] izkopali odtočni [[prekop|kanal]], ki je polje popolnoma izsušil in omogočil obdelovanje tal.
 
Popolnoma brez kraškega ozemlja je sploh malo [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]] - [[Finska]], [[Danska]] in [[Nizozemska]]. [[Kras v Evropi|Evropski kras]] je zelo raznolik, saj ne zajema samo apnenčastih tvorb, kot jih poznamo pri nas. Največja evropska jama je v [[sadra|gips]]u ([[Optimističeska jama]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]).
Kraška ozemlja se ne nahajajo samo v Sloveniji in Evropi, pač pa so razširjena skoraj [[Kras izven Evrope|povsod po svetu]]. [[Najobširnejši]] področji sta na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] (600.000 km² površine) in v [[Avstralija|Avstraliji]] (500.000 km²).
23.195

urejanj