[[Slika:LuxorTemple1.jpg|200px|thumb|Tempelj v Luxorju, Egipt]]
StaroegipčanskaStaroegipčanski templji so bili mišljeni kot kraji za bogove, ki so prebivali na zemlji. Izraz so [[Egipčani]] najpogosteje uporabljali za opisovanje tempeljske stavbe ''ḥwt-nṯr'', kar pomeni "dvorec (ali prostora) za boga". <ref>Spencer 1984, p. 22, 44; Snape 1996, p. 9</ref> Prisotnost boga v templju je povezan s človeškim in božanskim kraljestvom in dovoljenjem človeku da se primerja z bogom skozi ritual. Ti obredi so vzdrževali boga in dovolili človeku igrati njegovo pravo vlogo na zemlji. Zato so bili ključni del vzdrževanja ''maat'', idealnega reda narave in človeške družbe v egiptovski stvarnosti. Vzdrževanje ''maat'' je bil celoten namen egipčanske religije in temu je bil namenjen tempelj. Templji so imeli v egiptovski družbi tudi gospodarski pomen. Templji so hranili in prerazporedi žito in bili lastniki velikega dela obdelovalnih površin (po nekaterih ocenah kar za 33% v obdobju Novega kraljestva) <ref>André Dollinger. The Ancient Egyptian Economy. pp. 5 [http://www.saylor.org/site/wp-content/uploads/2011/07/The-Ancient-Egyptian-Economy.pdf] Retrieved June 19 2012</ref>.
Veliko egipčanskih templjev je imelo tristopenjski tloris (linearna ureditev treh prostorov, ki se gibljejo od javnosti do zasebnosti). Prvi prostor je bila predsoba ali sprejemna soba, iz katere je bil delno oviran pogled na drug prostor: dvorano ali [[hipostil]]. Ta osrednja dvorana je bila najlepša in najbolj pomembna. Strop je bil običajno precej višji kot v sosednji sobi in je imela nadstropna okna. Lahkotnost in obseg tega osrednjega prostora je služila pripravi gosta od sprejemnice do tretjega območja, ki je bil najtemnejši, najmanjši in najbolj zaseben prostor v tlorisu. Tretji prostor je bilo svetišče ali bivalni prostor, vse glede na funkcijo objekta.
