Pri prvotnem načrtu so razporni [[Lok (arhitektruaarhitektura)|lok]]i okrog kora stali previsoko, da bi izravnali silo, s katero je stropni lok pritiskal navzven, zato so na navpične stebre delovale premočne stranske sile. Zgradbo so rešili šele več stoletij kasneje, ko so zidarji postavili drugo vrsto krepkejših razpornih lokov, ki so se na zunanji zid naslanjali nižje. Ta popravek pa ni rešil podobnih težav pri nižjem zidu, v katerem so se v poznem srednjem veku pojavile velike razpoke. To so rešili s še enim popravkom, pri katerem so na nivoju mezanina namestili drogove iz kovanega železa, ki so se upirali silam, ki so rinile kamnite stebre navzven. Kovinski drog so namestili razžarjen, da se je ob hlajenju skrčil in prevzel obremenitev.
