Konglomerat: Razlika med redakcijama

odstranjenih 58 zlogov ,  pred 5 leti
m
slepa povezava
Oznaki: Mobilno urejanje Urejanje z mobilno aplikacijo
m (slepa povezava)
 
Največ konglomerata je nastalo v mlajšem delu kenozoika, ko se je v pleistocenu (ledena doba) med krajšimi otoplitvami led topil in puščal za seboj kamninski drobir, ki so reke nato odnašale in odlagale v nižje ležeča območja. Do 120 m debele zasipe proda, peska in konglomerata lahko danes opazujemo v rečnih terasah na Kranjskem, Sorškem, Ljubljanskem in Krškem polju, pa tudi v dolini reke Soče.
 
Škofjeloški konglomerat je usedlina iz oligocenske dobe. Na vzhodnem robu Kamnitnika in v kamnolomu za vrhom prifarškega Kamnitnika se nahajajo najlepši primeri in je tudi vpisan pod evidenčno številko 7722 v register naravne dediščine.<ref>Škofjeloški konglomerat [httphttps://webcachearchive.googleusercontent.comis/20131025185031/search?q=cache:KtkNDHxpJXwJ:www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UJ8LNJ83/b6956980-b68b-4124-9631-e575305b5675/PDF+&cd=2&hl=sl&ct=clnk&gl=si]</ref>
 
== Viri in sklici ==
1.660

urejanj