Oman: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
popravila sem Batinah v Batina |
urejanje strani |
||
Vrstica 84:
=== Rastlinstvo in živalstvo ===
[[File:Nakhalfarms.jpg|thumb|Palmov nasad v Nakhalu v pokrajini Batina na severu Omana]]
Palmov nasad v Nakhalu v pokrajini
Puščavsko grmičevje in trava, ki sta pogosta na jugu Arabskega polotoka, rasteta tudi v Omanu, toda rastlinstva je zelo malo v notranjosti, kjer je kamnita puščava. Poleti po močnem monsunskem deževju rastlinstvo bujno raste v Dhofarju in hribih; na obalnih ravninskih predelih kokosove palme obilno obrodijo, kadilo iz dišeče smole pridobivajo v Dhofarju, rastejo tudi oleandri in različne vrste akacije. Hadžarsko gorovje je ekološko območje in je najvišje gorovje na vzhodu Arabskega polotoka z divjimi živalmi. Tu živijo arabski tahr, podoben ovnu oziroma kozi, leopardi, hijene, lisice, volkovi, zajci, antilope in kozorogi, od ptic pa jastrebi, orli, štorklje, droplje, arabske jerebice, sokoli, čebelarji, medosesi. Leta 2001 je živelo v Omanu devet ogroženih vrst sesalcev, pet ogroženih vrst ptic in19 ogroženih vrst rastlin. S predpisi so zaščitili ogrožene vrste, in sicer leoparda, antilopo, gazelo, tahr, želvo.
Vrstica 105:
== Gospodarstvo ==
Na prvem mestu je izvoz nafte. Turizem se v Omanu izredno hitro razvija, kmetijstvo in industrija prinašata bolj malo dohodka. Izvažajo dateljne, limete in zelenjavo. Po padcu cen nafte se trudijo, da bi bolj razvili turizem in infrastrukturo. Imajo veliko tujih delavcev iz Indije, predvsem iz [[Kerala|Kerale]], [[Tamil Nadu|Tamil Naduja]] in [[Karnataka|Karnatake]], pa tudi iz [[Maharaštra|Maharaštre]], [[Gudžarat|Gudžarata]] in
== Demografija ==
Po podatkih iz leta 2014 ima Oman več kot štiri milijone prebivalcev, omanskih državljanov je 2,23 milijona, 1,76 milijona je priseljencev. 43 odstotkov prebivalcev je starih manj kot 15 let. Skoraj 50 odstotkov prebivalcev živi v Muškatu in na obalnem območju
V Omanu živi veliko etničnih skupin, kot so Arabci, Baluči, Južnoazijci (Indijci, Pakistanci, Singalci, Bengalci), ter afriške etnične skupine.
Omanci so muslimani, tri četrtine je [[Ibadi|ibaditov]], ki se razlikujejo od sunitov in šiitov. Tudi sultan je član skupnosti ibaditov. So potomci karidžitov, ki so bili sprva privrženci Alije, Mohamedovega zeta, nato pa ga niso priznavali. To je bilo krivoversko gibanje, ki je nasprotovalo pravovernemu islamu
Tuji delavci v Omanu so nemuslimani, hindujci, džainisti, budisti, pripadniki zoroastrstva, sikhi, bahajci in kristjani. Krščanske skupnosti so v glavnih mestnih predelih v Muškatu, Soharju in Salalahu, in sicer rimskokatoliške, pravoslavne in protestantske. Več kot 50 različnih krščanskih skupin je v Muškatu, ki jo sestavljajo priseljenski delavci iz jugovzhodne Azije. Je tudi nekaj skupnosti hindujcev in kristjanov. V Muškatu sta dva hindujska templja. Eden je star več kot 100 let. Tudi sikhi imajo močno skupnost, nimajo pa še svojega večjega templja. Imajo nekaj manjših, ki jih vlada priznava.▼
=== Jeziki ===
Uradni jezik je arabski, ki spada med semitske jezike. Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.▼
Beludžijski jezik, urdu in druga indijska narečja govori veliko ljudi v Omanu. Nekateri jeziki so ogroženi in jih izpodriva arabščina, kot so kumzari, ki ga govorijo še na polotoku Musandam, bathari, hasusi, hobi, džibali ali sehri in mehri. Veliko Omancev zna angleško, saj se je učijo v šoli. Beludžijski jezik je jezik Beludžistancev iz zahodnega Pakistana, vzhodnega Irana in južnega Afganistana, govorijo ga tudi potomci sindhijskih pomorcev. Urdu govorijo priseljenci iz Pakistana, svahili, bantujski jezik, v pokrajini, zgodovinsko povezani z Zanzibarjem.▼
=== Največja mesta ===
Največja mesta so: Muškat, Sib, Salala, Bavšar, Suhar, Uvaik, Ibri, Saham, Barka, Rustak, Nizva, Buraimi, Sur, ki imajo od 60. 000 do 250.000 prebivalcev, največ jih ima glavno mesto Muškat, in sicer približno 800.000.
== Kultura ==
[[File
Na zunaj ima kultura v Omanu vse značilnosti svojih arabskih sosed, a se tudi razlikuje od njih in zato je nekaj posebnega med državami Srednjega vzhoda. To je posledica zgodovine, lege, kulture in gospodarstva. Raznovrstnost kultur je večja kot drugje tudi zaradi zgodovinske povezanosti s svahilijsko obalo in Indijskim oceanom.
Vrstica 119 ⟶ 130:
=== Obleka ===
Moško tradicionalno oblačilo se imenuje ''dišdaša'', ki je preprosto oblačilo do gležnjev z dolgimi rokavi brez ovratnika. V glavnem je belo, lahko pa je tudi v drugih barvah. Okrašene so različno, odvisno od regije. Na izrezu ob vratu imajo nekateri prišit okrasni cof (''furakha''), odišavljen s parfumom. Na slovesnih dogodkih dišdašo lahko pokriva tudi črn ali svetlo rjav plašč, okrašen z zlatimi ali srebrnimi nitkami.
Nosijo dve vrsti pokrival: ''musar'' in ''kumah''. Musar je na poseben način zavezana volnena ali bombažna ruta, kumah pa okrašena čepica.
Nekateri uporabljajo palico, ''aso'', ki ima poleg uporabne vrednosti vlogo dodatka. V glavnem imajo obute sandale.
[[File:Khanjar.jpg|thumb|upright|
Ženske nosijo živo pisana oblačila, ki so bogato okrašena. Včasih je imelo vsako pleme svoje barve. Vrhnje oblačilo je dišdaša ali ''kandurah'', to je dolga tunika z lepo okrašenimi rokavi. ''Sirval'' so široke hlače, zavezane na členkih, ki jih imajo pod tuniko. Na glavi imajo šal, ''lihaf''. Tradicionalno se oblečejo le ob posebnih priložnostih. Nekatere so oblečene v dolge, črne plašče, ''abaje'', burke ne nosijo, mogoče redko pri beduinih. V glavnem imajo ''hidžab'', šal, ki pokriva lase in ramena, redko si pokrivajo obraz, saj je sultan prepovedal zakrivanje obraza v javnih službah.
=== Glasba ===
Glasba je zelo drugačna kot drugje. Znanih je več kot 130 različnih oblik tradicionalnih pesmi in plesov. Leta 1984 je bil ustanovljen Omanski center tradicionalne glasbe, ki skrbi, da bi se ohranila. Leta 1985 je sultan Kabus osnoval Kraljevski omanski simfonični orkester, saj je velik ljubitelj klasične glasbe. Namesto da bi najel tuje glasbenike, je ustanovil Kraljevski omanski simfonični orkester.
===
Omanska kuhinja je raznovrstna, saj je nanjo vplivalo veliko kultur. Glavni obrok imajo opoldne, zvečer pa lahkotnejši obrok. Jejo riž, perutnino, ribe, jagnjetino, ovčetino. Njihov kruh je tanek, okrogel, izvirno pečen na ognju iz palmovega listja. Jejo ga pri vsakem obroku, pri zajtrku z medom. Halva je zelo priljubljena sladica. Je različnih okusov, najbolj priljubljena je črna halva in žafranova. Postrežejo jo skupaj s kavo in je znak gostoljubja.
▲Omanci so muslimani, tri četrtine je ibaditov, ki se razlikujejo od sunitov in šiitov. Tudi sultan je član skupnosti ibaditov. So potomci karidžitov, ki so bili sprva privrženci Alije, Mohamedovega zeta, nato pa ga niso priznavali. To je bilo krivoversko gibanje, ki je nasprotovalo pravovernemu islamu (vir: Yves Thoraval: Islam, Mali leksikon, Mladinska knjiga, 1998).
▲Tuji delavci v Omanu so nemuslimani, hindujci, džainisti, budisti, pripadniki zoroastrstva, sikhi, bahajci in kristjani. Krščanske skupnosti so v glavnih mestnih predelih v Muškatu, Soharju in Salalahu, in sicer rimskokatoliške, pravoslavne in protestantske. Več kot 50 različnih krščanskih skupin je v Muškatu, ki jo sestavljajo priseljenski delavci iz jugovzhodne Azije. Je tudi nekaj skupnosti hindujcev in kristjanov. V Muškatu sta dva hindujska templja. Eden je star več kot 100 let. Tudi sikhi imajo močno skupnost, nimajo pa še svojega večjega templja. Imajo nekaj manjših, ki jih vlada priznava.
=== Izobraževanje ===
[[File:Sultan Qaboos University.jpg|thumb|Univerza sultana Kabusa]]
▲=== Jeziki ===
Leta 2010 je bilo med odraslimi 86,9 odstotka pismenih. Pred letom 1970 so imeli le tri državne šole z manj kot 1000 študentov. Sultan Kabus je izobraževanju namenil veliko pozornosti, tako da je vlada močno podpirala razvoj šolstva, saj je menila, da je izobrazba ljudi najpomembnejši dejavnik za gospodarski in družbeni napredek. Danes imajo 1000 državnih šol in okrog 650.000 študentov.
▲Uradni jezik je arabski, ki spada med semitske jezike. Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Prva univerza, to je Univerza sultana Kabusa, je bila zgrajena leta 1986. Univerza Nizva je ena največjih v Omanu. Imajo veliko kolidžev, kot so visoki kolidž tehnologije, kolidž za učitelje, bančništvo in finance, inštitut za šeriatsko pravo in več inštitutov za medicinsko nego.
▲Beludžijski jezik, urdu in druga indijska narečja govori veliko ljudi v Omanu. Nekateri jeziki so ogroženi in jih izpodriva arabščina, kot so kumzari, ki ga govorijo še na polotoku Musandam, bathari, hasusi, hobi, džibali ali sehri in mehri. Veliko Omancev zna angleško, saj se je učijo v šoli. Beludžijski jezik je jezik Beludžistancev iz zahodnega Pakistana, vzhodnega Irana in južnega Afganistana, govorijo ga tudi potomci sindhijskih pomorcev. Urdu govorijo priseljenci iz Pakistana, svahili, bantujski jezik, v pokrajini, zgodovinsko povezani z Zanzibarjem.
Najuglednejše so Univerza sultana Kabusa, Dhofarska univerza in Univerza Nizva.
=== Zdravje ===
V zadnjih treh desetletjih je omanski zdravstveni sistem zelo napredoval, saj so veliko dosegli pri preprečevanju bolezni in bolnišnični oskrbi ljudi.
== Sklici ==
Vrstica 150 ⟶ 167:
[[Kategorija:Arabski polotok]]
[[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]]
| |||