Sečnja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Gozd.ing (pogovor | prispevki)
Nov članek
 
m slog
Vrstica 1:
[[slika:TJ harvesteri.jpg|thumb|Sodoben stroj za sečnjo (»harvester«) pri spravilu lesa]]
== SEČNJA IN POSEK ==
'''Sečnja''' je [[gozdarstvo|gozdarska dejavnost]] s katero se iz gozda odstranjuje drevesa. Nekoč se jih je sekalo s sekiro, danes le s stroji in mehanizacijo. Izraz je ostal - sečnja. Kar se načrtuje in nato poseka v gozdu je '''posek'''. To je količino lesa, ki se v določenem časovnem obdobju, s '''sečnjo''' odstrani iz [[gozdni sestoj|sestoja]]. Star izraz za predviden '''posek''' je '''etat'''.<br />
 
'''Sečnja''' je [[gozdarstvo|gozdarska dejavnost]] s katero se iz gozda odstranjuje drevesa. Nekoč se jih je sekalo s sekiro, danes le s stroji in mehanizacijo. Izraz je ostal - sečnja.<br />
Kar se načrtuje in nato poseka v gozdu je '''posek'''. To je količino lesa, ki se v določenem časovnem obdobju, s '''sečnjo''' odstrani iz [[gozdni sestoj|sestoja]]. Star izraz za predviden '''posek''' je '''etat'''.<br />
Razlogov in namenov in za sečnjo je več. Med seboj se razlikujejo po vrsti in po namenu sečnje. Osnovni razlog za sečnjo je zadovoljevanje materialnih potreb po [[les|lesu]]. Posek lesa predstavlja pridobitni del [[gospodarjenje z gozdom|gozdarske dejavnosti]]. Pridobivanju lesa se je nekoč, brez okoljskega sprenevedanja, reklo izkoriščanje gozda (eksploatacija). Danes je v [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnem gospodarjenju]] v rabi na videz milejši izraz. Reče se mu [[gozdarstvo|»pridobivanje gozdnih proizvodov]]proizvodo«v.<br />
 
Vedeti je treba, da so vse vrste sečenj vsiljen (nenaraven) poseg v naravno zgradbo gozda in so zato (lahko) problematične. Odvisno od njihove intenzivnosti. Od jakosti in pogostnosti sečenj. Sečnje spreminjajo in motijo naravne procese v gozdu. Učinkujejo kot ekološka motnja, ki jo mora gozd venomer sanirati. S sanacijo izgublja čas in energijo, kar zmanjšuje njegovo (mogočo) optimalno produkcijo (organska sinteza) gozdne [[biomasa|biomase]]. Sečnje morajo zato biti razumske, skrbno načrtovane, predvsem pa zmerne. V tem kontekstu je načrtovan posek razumeti kot vsestransko pretehtano, z [[gozdarstvo|gozdarskim načrtovanjem]] ugotovljeno količino lesa, ki jo je dovoljeno posekati v desetih letih, brez tveganj za sonaravno funkcioniranje gozda. <br />
 
=== Redna sečnja ===
 
Osnovni namen '''redne sečnje''' je pridobivanja lesa. Vendar se v [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnem gospodarjenju]] stremi za tem, da je izbor dreves za posek, čim bolj gojitveno naravnan. Kajti, tudi pri sečnji naj bi se, že pri izbiri dreves za posek, upoštevala načela [[gozdarstvo|gojenja]] gozda. Sekala naj bi se predvsem drevesa, ki jih gozd lahko čim hitreje in čim popolneje nadomesti. Taka so nevitalna, poškodovana in sečno zrela drevesa.<br />
Vedeti je treba, da so vse vrste sečenj vsiljen (nenaraven) poseg v naravno zgradbo gozda in so zato (lahko) problematične. Odvisno od njihove intenzivnosti. Od jakosti in pogostnosti sečenj.<br />
Sečnje spreminjajo in motijo naravne procese v gozdu. Učinkujejo kot ekološka motnja, ki jo mora gozd venomer sanirati. S sanacijo izgublja čas in energijo, kar zmanjšuje njegovo (mogočo) optimalno produkcijo (organska sinteza) gozdne [[biomasa|biomase]]. Sečnje morajo zato biti razumske, skrbno načrtovane, predvsem pa zmerne. V tem kontekstu je načrtovan posek razumeti kot vsestransko pretehtano, z [[gozdarstvo|gozdarskim načrtovanjem]] ugotovljeno količino lesa, ki jo je dovoljeno posekati v desetih letih, brez tveganj za sonaravno funkcioniranje gozda. <br />
 
=== REDNAGojitvena SEČNJAsečnja ===
 
Posebno področje sečenj v gozdarstvu predstavljajo [[nega gozda|gojitvene sečnje]]. Med gojitvenimi razlikujemo '''negovalne in ''' '''varstvene sečnje'''. Z negovalnimi sečnjami se skuša spreminjati konkurenčne razmere v [[gozdni sestoj|sestoju]], z varstvenimi pa preprečiti širjenje škod v gozdu.<br />
Osnovni namen '''redne sečnje''' je pridobivanja lesa. Vendar se v [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnem gospodarjenju]] stremi za tem, da je izbor dreves za posek, čim bolj gojitveno naravnan. Kajti, tudi pri sečnji naj bi se, že pri izbiri dreves za posek, upoštevala načela [[gozdarstvo|gojenja]] gozda. Sekala naj bi se predvsem drevesa, ki jih gozd lahko čim hitreje in čim popolneje nadomesti. Taka so nevitalna, poškodovana in sečno zrela drevesa.<br />
 
==== GOJITVENANegovalna SEČNJAsečnja ====
 
Z negovalno sečnjo se skuša uravnavati konkurenco med osebki, oziroma drevesi. Tekmovalnost med osebki je posledica borbe za rastni prostor, oziroma za dostop do neživih [[naravno okolje|okoljskih dejavnikov]]. V gozdu je to največkrat [[svetloba]], ki omogoča [[fotosinteza|fotosintezo]] dreves.<br />
Posebno področje sečenj v gozdarstvu predstavljajo [[nega gozda|gojitvene sečnje]]. Med gojitvenimi razlikujemo '''negovalne in ''' '''varstvene sečnje'''. Z negovalnimi sečnjami se skuša spreminjati konkurenčne razmere v [[gozdni sestoj|sestoju]], z varstvenimi pa preprečiti širjenje škod v gozdu.<br />
 
Konkurenčne razmere v sestoju se lahko uravnava s sečnjo. Vendar le do meje, ki jo predstavlja [[Liebigovo pravilo minimuma]]. Če v sestoju svetlobe res primanjkuje, se z odstranitvijo odvečnih dreves, lahko nekoliko pospeši rast dreves, ki ostanejo. Zato se izbira kvalitetne osebke, '''»izbrance'''« in odstranjuje njihove '''konkurente'''. Taka sečnja se imenuje izbiralno redčenje.<br />
==== NEGOVALNA SEČNJA ====
 
Po namenu, ki se ga skuša s sečnjo doseči, je v gozdarstvu znano veliko vrst sečenj. Za redke med njimi pa je možno trditi, da koristijo gozdnemu ekosistemu. S sečnjo se skuša zgolj pospešiti naravne procese. To pa je sila težko in možno le v omejenem obsegu. Vedno se namreč s sečnjo odstrani iz gozda več lesa, kot ga lahko, zaradi izvršene sečnje, priraste!. Zato je bolj umestno govoriti o poskusih pospeševanja naravnih procesov. Obnovo gozda (nasemenitev, pomladitev) se skuša pospešiti z nasemenitveno, pomladitveno, svetlitveno, robno, pa sečnjo v luknjah, progah. Rastnost in stojnost sestoja se skuša izboljšati z redčenji. Težavno pridobivanje lesa naj bi olajšala in pospešila strojna in mehanizirana sečnja. Ko gozd ni več "»pravi"«, sledi še končna in zaključna sečnja. Sečnja na golo pomeni, da gozda ni več. Največkrat ga nadomesti umeten nasad ([[pogozditev]]). Razlog več za vprašanje, kaj od sečenj je še skladno z deklariranim načelom trajnosti in [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnosti]].
Z negovalno sečnjo se skuša uravnavati konkurenco med osebki, oziroma drevesi. Tekmovalnost med osebki je posledica borbe za rastni prostor, oziroma za dostop do neživih [[naravno okolje|okoljskih dejavnikov]]. V gozdu je to največkrat [[svetloba]], ki omogoča [[fotosinteza|fotosintezo]] dreves.<br />
Konkurenčne razmere v sestoju se lahko uravnava s sečnjo. Vendar le do meje, ki jo predstavlja [[Liebigovo pravilo minimuma]]. Če v sestoju svetlobe res primanjkuje, se z odstranitvijo odvečnih dreves, lahko nekoliko pospeši rast dreves, ki ostanejo. Zato se izbira kvalitetne osebke, '''izbrance''' in odstranjuje njihove '''konkurente'''. Taka sečnja se imenuje izbiralno redčenje.<br />
 
==== NEGOVALNAVarstvena SEČNJAsečnja ====
Po namenu, ki se ga skuša s sečnjo doseči, je v gozdarstvu znano veliko sečenj. Za redke med njimi pa je možno trditi, da koristijo gozdnemu ekosistemu. S sečnjo se skuša zgolj pospešiti naravne procese. To pa je sila težko in možno le v omejenem obsegu. Vedno se namreč s sečnjo odstrani iz gozda več lesa, kot ga lahko, zaradi izvršene sečnje, priraste! Zato je bolj umestno govoriti o poskusih pospeševanja naravnih procesov. Obnovo gozda (nasemenitev, pomladitev) se skuša pospešiti z nasemenitveno, pomladitveno, svetlitveno, robno, pa sečnjo v luknjah, progah. Rastnost in stojnost sestoja se skuša izboljšati z redčenji. Težavno pridobivanje lesa naj bi olajšala in pospešila strojna in mehanizirana sečnja. Ko gozd ni več "pravi", sledi še končna in zaključna sečnja. Sečnja na golo pomeni, da gozda ni več. Največkrat ga nadomesti umeten nasad (pogozditev). Razlog več za vprašanje, kaj od sečenj je še skladno z deklariranim načelom trajnosti in [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnosti]].
 
Varstvene sečnje so namenjene preprečevanju (preventiva) in nevtralizaciji (sanacija) škodljivih pojavov v gozdu. Praviloma so problem nezaželeni, naravni pojavi, ki pa so velikokrat posledica neustreznega ravnanja z gozdom. Problematični, oziroma škodljivi so, z vidika možnosti optimalnega pridobivanja.<br />
==== VARSTVENA SEČNJA ====
 
Z varstvenimi sečnjami se odstranjuje ali skuša ovirati razvoj nezaželenih rastlin, živali in mikroorganizmov, ki ogrožajo razvoj drevesnih vrst, ki jih gojimo. S sanitarno sečnjo se iz gozda odstranjuje poškodovana (polomljena), bolna in napadena (s [[škodljivec|škodljivci]]) drevesa, kar naj bi olajšalo ali pospešilo, sicer v naravi samodejno delujočo sanacijo gozda.
Varstvene sečnje so namenjene preprečevanju (preventiva) in nevtralizaciji (sanacija) škodljivih pojavov v gozdu. Praviloma so problem nezaželeni, naravni pojavi, ki pa so velikokrat posledica neustreznega ravnanja z gozdom. Problematični, oziroma škodljivi so, z vidika možnosti optimalnega pridobivanja.<br />
Z varstvenimi sečnjami se odstranjuje ali skuša ovirati razvoj nezaželenih rastlin, živali in mikroorganizmov, ki ogrožajo razvoj drevesnih vrst, ki jih gojimo. S sanitarno sečnjo se iz gozda odstranjuje poškodovana (polomljena), bolna in napadena (s škodljivci) drevesa, kar naj bi olajšalo ali pospešilo, sicer v naravi samodejno delujočo sanacijo gozda.
 
[[Kategorija:Gozdarstvo|*]]