Asmara: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
zgodovina, začetek
m tn, slog
Vrstica 90:
Po izročilu so v začetku 16. stoletja na mestu, kjer zdaj stoji Asmara, stale štiri vasice, ki so bile nenehno v sporih. Lokalne žene so se tega naveličale in pritisnile na može da so se pobotali, na kar spominja izvirno ime Asmera iz tigrajske fraze ''arba'ete asmera'', ki pomeni »štiri vasi teh [žensk], ki so prinesle harmonijo«. Italijanski raziskovalci so jih opisali kot trgovsko središče, kmalu po tistem pa so območje opustošili islamski bojevniki, zato je človeška aktivnost za več stoletij zamrla.<ref name="EncAfr"/>
 
Konec 19. stoletja je [[Kraljevina Italija]] v tekmi z drugimi [[kolonializem|kolonialnimi]] velesilami pričela osvajati ozemlja na [[Afriški rog|Afriškem rogu]]. Prevzeli so nadzor nad obalnimi mesti, v višavjih v notranjosti pa so naleteli na odpor, dokler jim ni etiopski cesar [[Menelik II.]] s sporazumom podelil tega ozemlja v zameno za orožje.<ref name="EncAfr"/> To je bila prva italijanska kolonija in [[Benito Mussolini|Mussolini]] je imel zanjo grandiozne načrte, kjer bi vsem prikazal, da [[fašizem]] kot družbeni red deluje. Leta 1889 so prispeli v Asmaro in jo pričeli utrjevati kot bazo za kasnejše osvajanje Etiopije. Kraj je imel takrat približno 5000 prebivalcev, ki se jim je pridružilo 800 Evropejcev. Leta 1896 pa je etiopski general [[Ras Alula]] zadal Italijanom hud poraz, ki je zatrl njihove ambicije po velikem afriškem imperiju. Po sklenitvi miru z Etiopijo se je kolonialna strategija v Asmari preusmerila z osvajanja v konsolidacijo. Leta 1899 so Italijani določili Asmaro za glavno mesto kolonije in jo pričeli razvijati kot nekakšen kolonialni laboratorij.<ref name="Locatelli2009">{{navedi knjigo |last=Locatelli |first=Francesca |year=2009 |chapter=Beyond the CapoCampo Cintato: Prostitutes, Migrants and 'Criminals' in colonial Asmara (Eritrea), 1890–1941 |title=African Cities: Competing Claims on Urban Spaces |editor-last1=Locatelli |editor-first1=Francesca |editor-last2=Nugent |editor-first2=Paul |publisher=BRILL |pages=219–240 |isbn=9789004162648}}</ref>
 
== Sklici in opombe ==
{{sklici|2}}
 
== Zunanje povezave ==