Papež Nikolaj IV.: Razlika med redakcijama

Rodil se je kot Girolamo d’Ascoli v Liscianu pri Ascoliju dne 30. septembra 1227 v družini preprostih staršev. Priimek Masci najdemo šele v poznejših zapisih. Že v mladosti je vstopil k [[frančiškani|frančiškanom]], 1272 postal njihov provincial v [[Dalmacija|Dalmaciji]] (Sclavonia), zatem pa [[papeški nuncij|papeški poslanec]] v Carigradu. 1274 so ga izvolili za vrhovnega predstojnika (generalnega ministra) manjših bratov kot naslednika sv. Bonaventura, ki je umrl med [[drugi lyonski koncil|lyonskim vesoljnim cerkvenim zborom]] - in najbrž tudiso ga izvolili po njegoviBonaventurovi želji. [[Papež Nikolaj III. |Nikolaj III.]] ga je 1278 imenoval za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri Santa Pudenziana. Tedaj je v svoji skromnosti dejal: "Boljše je biti zadnji kuhar v samostanu kot kartinalkardinal."

Nikolaj IV., skromen.in miroljuben mož, je bil prvi frančiškanski papež. Zaradi spopadov med rimskimi plemiškimi rodbinami, najbolj sta si nasprotovali rodbini Orsini in Colonna, je kmalu moral zapustiti mesto. V času njegovega pontifikata so kristjani izgubili še svoje zadnje postojanke v Palestini: leta 1289 Tripolis in 1291 Akkon. Temu je bila največ kriva nesloga med redovniki templarji in ivanovci. Nikolaj je skušal sklicati še eno križarsko vojno, vendar pri tem ni imel uspeha, Sveta dežela je bila za kristjane izgubljena. Zelo je podprl misijonsko dejavnost Cerkve: misijonarje iz reda manjših bratov je poslal v Albanijo, Srbijo, Bosno in Armenijo. Frančiškanski misijonar Janez iz Montecorvina (Giovanni da Montecorvino) je s papeževim priporo¬čilnimpriporočilnim pismom prispel na Kitajsko in tam z uspešnim misijonarjenjem ustanovil krščansko skupnost. V [[Peking]]u je postal 1307 prvi katoliški [[nadškof]].