Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 831 zlogov ,  pred 4 leti
S filozofskim razglabljanjem o glasbi je našel tako imenovano harmonijo sfer - učil je, da se deset svetov na nebu stalnic med ubranim zvenenjem suče drug okoli drugega, da pa človeško uho te čudovite godbe ne sliši.<ref name="Sovré, Anton 2002">Sovré, Anton (2002): Stari Grki, Slovenska matica, Ljubljana, str. 157</ref>
 
Po zaslugi teh opažanj je proučevanje zvoka edino poglavje v [[fizika|fiziki]], kjer se grški pogledi niso spremenili do danes. Iz teh proučevanj je izhajalo njegovo prepričanje, da temelji vse stvarstvo na številih in njihovih razmerjih.razmerji
 
=== Astronomija ===
 
Pitagora je prvi spoznal, da sta [[zvezda|zvezdi]] [[Danica]] (''Phosphorus'') in [[Venera|Večernica]] (''Hesperus'') ena zvezda. Po tem so ji nadeli ime Afrodita, danes pa jo poznamo kot [[planet]] [[Venera (planet)|Venero]]. Prvi je tudi opazil, da [[Luna|Lunin]] [[tir]] ne leži v ravnini [[Zemlja|Zemljinega]] [[ekvator]]ja, ampak leži poševno nanj. Prvi je trdil, da je Zemlja okrogla. Prvi je tudi opozoril, da se [[Sonce]], Luna in takrat znani planeti ne gibljejo z nepremičnimi zvezdami, ampak gredo vsak po svoji poti. Tako se je rodila misel, da so poleg nebesne krogle, ki jo je vzel [[Anaksimander]], potrebne še dodatne krogle za različne planete. Število krogel za opis gibanj planetov je pri različnih avtorjih pozneje 700 let naraščalo, dokler se jih ni [[Johannes Kepler|Kepler]] znebil.
 
=== Prehranjevanje ===
Brezimni uporabnik