Sarabanda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 31 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q208593
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pnp
Vrstica 2:
'''Sarabanda''' je počasen [[ples]] v tridobnem [[takt]]u (večinoma 3/4 ali 3/2), s poudarkom na drugi dobi, ki je pogosto [[sinkopa|sinkopirana]] v tretjo. V začetku [[16. stoletje|16. stoletja]] je prišla v [[Španija|Španijo]] od tam pa se je razširila po vsej [[Evropa|Evropi]] in postala obligatni stavek [[baročna glasba|baročne]] [[suita|suite]].
 
Sarabanda se je kot plesno-[[glasbena oblika]] najprej pojavila v Srednji Ameriki kot ''zarabanda'', zaradi svojega [[erotika|erotičnega]] značaja pa ni bila obravnavana kot umetniška oblika. Sam izraz ''zarabanda'' je bil prvič omenjen v pesmi [[Panama|panamskega]] avtorja [[Fernando Guzmán Mexía|Fernanda Guzmána Mexíe]] (1539). Ples je med španskimi kolonialisti postal popularen in so ga preko [[Atlantik]]a ponesli v domovino. Zaradi svoje obscenosti je bil od leta [[1583]], v obdobju vladavine kralja [[Filip II. (španskiŠpanski)|Filipa II.]] ta ples tudi prepovedan, kljub temu pa so ga v svojih spisih velikokrat opisovali književniki (npr. [[Cervantes]] in [[Lope de Vega]]). Sprva je bil ples hiter, takšen se je ohranil tudi v okviru Španije, vendar so ga glasbeniki ostalih evropskih dvorov kmalu spremenili v počasen ples, v skladu s tedanjimi interpretacijami mnogih latinsko-ameriških plesov. Izročilo tudi navaja, da je upočasnitev tempa zahteval neki debeli vladar, ki ni zmogel hitrih plesnih gibov.
 
V obdobju [[renesančna glasba|renesančne]] in [[baročna glasba|baročne glasbe]] je postala sarabanda priljubljen [[dvor]]ni družabni ples, v okviru resne glasbe pa se je okrog leta [[1650]] prvič pojavila v delih [[Johann Jakob Froberger|Johanna Jakoba Frobergerja]] kot del [[glasbilo|instrumentalne]] suite. V baročni suiti je našla svoje mesto med [[couranta|couranto]] in [[Gigue|žigom]]. [[Melodija]] je bila v kontekstu počasne glasbe obogatena z improvizacijskimi [[okraski (glasba)|okraski]]. Fromalno zgradbo mnogih saraband sestavljajo trije deli, od katerih se prva dva končujeta s [[plagalna kadenca|plagalno kadenco]]. Vsak del pogosto vsebuje 8 taktov. Sarabanda je brez izjeme zastopana v instrumentalnih suitah [[Bach|J. S. Bacha]] in drugih baročnih mojstrov. Njeno obliko so pri komponiranju [[arija|arij]] uporabljali baročni operni skladatelji (npr. [[Haendel]]). Ker ima sarabanda kot počasni stavek suite enako vlogo, kot počasen stavek v [[sonata|sonati]], so nekateri [[muzikolog]]i sklepali, da je sarabanda vplivala tudi na vpeljavo tridelnega ''Adagia'' v ciklično sonatno formo.
 
Glasbeno obliko sarabande so ponovno oživili skladatelji [[20. stoletje|20. stoletja]], npr. [[Debussy]], [[Erik Alfred Leslie Satie|Satie]], v modificiranem slogu tudi [[Vaughan Williams]] in [[Benjamin Britten]] (v ''Simple Symphony'').
 
[[Kategorija:Glasbene oblike]]