Arabska književnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 25:
V obdobju med 10. in 13. stol. nadaljuje arabska poezija tematiko prejšne dobe. Pomembna pesniška središča nastajajo zdaj tudi zunaj [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], zlasti v [[mavri|mavrski]] [[Španija|Španiji]]. Osrednji osebnosti sta [[Umar Ibn al-Farid]] in [[Al-Mutanabbi]].
 
Arabska poezija je po mnenju mnogih znanstvenikov vplivala prek mavrske Španije - zlasti z ljubezensko poezijo, ki je bila tu močno razvita - na [[Trubadur|trubadursko liriko]] visokega srednjega veka. Ponovno pa jo je Evropa odkrila šele v dobi [[Romantična književnost|romantike]], zlasti z delom nemškega prevajalca [[Friedrich Rückert|Friedricha Rückerta]].
 
== Pripovedništvo ==
Podobno kot arabska poezija ni razvila [[ep]]a , tako tudi prozno pripovedništvo v glavnem ni poznalo daljših oblik, npr. [[roman]]a, ampak predvsem kratke forme: zgodbe, [[novela (književnost)|novele]], [[pripovedka|pripovedke]], [[pravljica|pravljice]], [[basen|basni]] in [[anekdota|anekdote]]. Deloma je daljšo pripoved nadomeščala t.i. ciklična pripoved, to je okvirna zgodba, v katero so bile vložene krajše pripovedi.
 
Izvirna zvrst arabske pripovedne proze so bile '''makame''' (arab. ''makameh''; zbor, snidenje, sestanek), tako imenovane po dvorskih debatah učenjakov o slovničnih vprašanjih, kjer je bil važen duhovit, spreten dialog z igrivimi domisleki. Te stilne poteze je razvila makama kot posebna, kratka prozna forma. Po mnenju nekaterih znanstvenikov je ta forma s svojo epizodično nanizanko okoli osrednega lika vplivala na španski ''pikareskni roman'' 16. stoletja.