Felix Mendelssohn Bartholdy: Razlika med redakcijama

{{drugipomeni2|Mendelssohn}}

 

Mendelssohn je predstavnik nemškega [[romantika|romantičnega]] obdobja v glasbi. V svojem kratkem življenju je skomponiral 121 z [[opus]]i označenih glasbenih del, poleg ''Sna kresne noči'' pa mu je največ slave prinesel še [[Violinski koncert- Mendelssohn|koncert za violino in orkester]], Op. 64.

 

Felix Mendelssohn se je rodil leta 1809 v Hamburgu kot drugi izmed štirih otrok, ki so bili vsi glasbeniki. Oče Abraham je bil bogat židovski bankir, ki se je spreobrnil v krščansko vero. Njegova mati Leah, rojena Solomon, je prihajala iz družine industrialca. Mladi Felix je bil deležen dobre izobrazbe, živel pa je tudi v okolju, ki je gojilo glasbo kot vir navdiha in življenjski vzor.

 

Njegov ded, [[filozof]] in finančnik [[Moses Mendelssohn]], je bil podpornik umetnosti in veliki prijatelj [[razsvetljenstvo|razsvetljenskega]] [[dramatik]]a [[Gotthold Ephraim Lessing|Lessinga]]. Le-ta ga je upodobil kot naslovno osebo svoje filozofske drame ''Modri Nathan''. Prva očetova sestra je bila poročena z hannovrskim filozofom in književnikom Friedrichom von Schleglom, druga je bila lastnica salona v Parizu. Mendelssohnovi so pripadali tistemu delu nemškega [[Judje|judovstva]], ki je verjel v zlitje s kulturo okolja. Ko je oče prestopil v [[krščanstvo|krščansko vero]], je njegova družina, da bi se ločila od veje, ki je ostala zvesta judovski tradiciji, privzela priimek ''Bartholdy''.

 

 

Zaradi francoske zasedbe Hamburga leta 1811, se je družina preselila v Berlin, kjer je živela ovdovela babica. Tu sta Felix in sestra Fanny dobila prve glasbene lekcije od matere. Naslednja učiteljica je bila Madame Bigot med začasnim bivanjem v Parizu leta 1816. Felix se je pojavil v javnosti prvič 24. oktobra 1818 ko je igral klavir v klavirskem triu Joseph Wölflija. V aprilu 1819 se je pojavil kot pevec alta na Sing-Akademie v Berlinu, kjer je študiral starejšo cerkveno glasbo. Leta 1820 je začel hitro komponirati in v enem letu napisal šestdeset skladb.

 

V družini Mendelssohn je bil običaj, da so v nedeljo zjutraj v jedilnici nastopali majhni ansambli, od leta 1822 celo profesionalnimi glasbeniki iz orkestra Hofkapelle. Felix je orkestru dirigiral in za teh priložnosti napisal nova dela. On ali njegova sestra Fanny sta igrala klavir, njegova sestra Rebecca je pela, njegov brat Paul pa je igral čelo. Med 3. in 31. marcem 1824 je napisal svojo prvo simfonijo v c-molu (op. 11), kmalu nato pa še klavirski kvartet v h-molu (op. 3) in klavirski sekstet (op. 110). Prav v tem času se je začelo njegova prijateljstvo s Ignaz Moscheles, ki je trajalo vse življenje.

 

Leta 1825 je Abraham Mendelssohn vzel Felixa v Pariz, kjer sta tedaj delovala dva izmed najbolj dramatičnih skladateljev tistega časa: [[Gioacchino Rossini]] in [[Giacomo Meyerbeer]]. Ob tej priložnosti je bil tudi prvič skupaj z [[Luigi Cherubini|Luigijem Cherubinijem]], ki se je pohvalno izrazil o Felixovem talentu.

 

Mendelssohn je pri dvajsetih letih začutil potrebo po odkrivanju preteklosti. Zanimali so ga angleški prerafaeliti in nemški nazarenci. Odkril je [[Johann Sebastian Bach|Bacha]]. Opustil je študij in se posvetil vodenju zbora za izvedbo Bachovega ''Pasijona po Mateju''. Izvedba 10. marca 1829 je bila zelo uspešna. Po Goethejevi pesmi je napisal ''Tišino morja in srečno vožnjo'' in simfonijo št. 5.

 

V aprilu 1829 je Mendelssohn najprej odpotoval v London, kjer je bil z navdušenjem sprejet. Bil je tudi na Škotskem, kjer je napisal uverturo ''Hebridi''. Konec novembra se je vrnil v Berlin. Potem, ko je zavrnil profesuro v Berlinu, je odšel leta 1830 v Italijo in se začasno ustaviln za dva tedna v Weimarju pri Goetheju ter 1. novembra prispel v Rim. Gostoval je še v Münchnu, Stuttgartu, Frankfurtu na Majni, Dusseldorfu in v decembru prišel v Pariz. Tukaj je preživel štiri mesece, obiskal stare znance iz leta 1825 in bil v tesnem stiku z [[Liszt]]om in [[Chopin]]om. Na potovanju se je okužil s kolero vendar je hitro okreval. 23. April 1832 je bil spet v Londonu, kjer je objavil prvi zvezek ''Pesmi brez besed'' (''Lieder ohne Worte'') za klavir, nakar se je v juliju vrnil v Berlin.

 

V letih 1838-1844 je, za svojega prijatelja violinista Ferdinanda Davida, napisal znameniti Koncert za violino in orkester v e-molu.

 

Leta 1840 gre že šestic v Anglijo. V istem letu je pruski kralj Frederick William IV. Mendelssohna imenova za glabenega direktorja na Umetnostni akademiji v Berlinu. Pruski kralj je imel ambiciozne načrte glede umetnosti. Leta 1842 je bil tudi sedmič v Angliji, skupaj s svojo ženo in vodil svojo škotsko simfonijo.

 

 

== Spomeniki in spominska obeležja ==

* V Mendelssohn Bartholdy Parku v Berlinu, v bližini Potsdamer Platz, stoji spominski kamen. Kamen z reliefnim portretom Mendelssohna je izdelal Ivo Breuker. Mendelssohn Bartholdy Park je bil odprt 2. octobra 1998, ko so odprli 169. postajo podzemne železnice v Berlinu.

* V letu 2000 je družba odkrila Mendelssohnov doprsni kip na postaji podzemne železnice Mendelssohn Bartholdy Park.

== Mendelssohnove nagrade ==

=== Mendelssohnove štipendije v Veliki Britaniji ===

=== Nagrada Felix Mendelssohn Bartholdy Berlin ===

Nagrada Felix Mendelssohn Bartholdy je najstarejša nagrada za klasično glasbo v Nemčiji in jo pedeljuje Pruska Kulturbesitz v Berlin. Je naslednica Mendelssohnove nagrade iz let letih 1879-1936, ki jo je podeljevala Prusija.

== Glasbene datoteke ==

{{Zbirka|Felix Mendelssohn}}

== Viri ==

* Veliki skladatelji, DZS, 1995, ISBN 86-341-1454-6