Felix Mendelssohn Bartholdy: Razlika med redakcijama

Mendelssohn je predstavnik nemškega [[romantika|romantičnega]] obdobja v glasbi. V svojem kratkem življenju je skomponiral 121 z [[opus]]i označenih glasbenih del, poleg ''Sna kresne noči'' pa mu je največ slave prinesel še [[Violinski koncert- Mendelssohn|koncert za violino in orkester]], Op. 64.

 

Felix Mendelssohn se je rodil leta 1809 v Hamburgu kot drugi izmed štirih otrok, ki so bili vsi glasbeniki. Oče Abraham je bil bogat židovski bankir, ki se je spreobrnil v krščansko vero. Njegova mati Leah, rojena Solomon, je prihajala iz družine industrialca. Mladi Felix je bil deležen dobre izobrazbe, živel pa je tudi v okolju, ki je gojilo glasbo kot vir navdiha in življenjski vzor.

 

Mali Felix je bil kot [[čudežni otrok]] skupaj s svojo sestro Fanny deležen najboljše [[glasba|glasbene]] in [[humanizem|humanistične]] vzgoje. [[William Shakespeare|Shakespearove]] igre je spoznal iz bleščečih nemških prevodov [[August Wilhelm Schlegl|Augusta Wilhelma Schlegla]] in [[Ludwig Tieck|Ludwiga Tiecka]]. Mendelssohnovi otroci so na družabnih večerih povabljenim večkrat igrali posamezne prizore iz njih. Med dvanajstim in štirinajstim letom je že napisal nekaj sonat, dve operi enodejanki, skladbe za orgle, kantato in godalne kvartete.

 

Zaradi francoske zasedbe Hamburga leta 1811, se je družina preselila v Berlin, kjer je živela ovdovela babica. Tu sta Felix in sestra Fanny dobila prve glasbene lekcije od matere. Naslednja učiteljica je bila Madame Bigot med začasnim bivanjem v Parizu leta 1816. Felix se je pojavil v javnosti prvič 24. oktobra 1818 ko je igral klavir v klavirskem triu Joseph Wölflija. V aprilu 1819 se je pojavil kot pevec alta na Sing-Akademie v Berlinu, kjer je študiral starejšo cerkveno glasbo. Leta 1820 je začel hitro komponirati in v enem letu napisal šestdeset skladb.

 

V družini Mendelssohn je bil običaj, da so v nedeljo zjutraj v jedilnici nastopali majhni ansambli, od leta 1822 celo profesionalnimi glasbeniki iz orkestra Hofkapelle. Felix je orkestru dirigiral in za teh priložnosti napisal nova dela. On ali njegova sestra Fanny sta igrala klavir, njegova sestra Rebecca je pela, njegov brat Paul pa je igral čelo. Med 3. in 31. marcem 1824 je napisal svojo prvo simfonijo v c-molu (op. 11), kmalu nato pa še klavirski kvartet v h-molu (op. 3) in klavirski sekstet (op. 110). Prav v tem času se je začelo njegova prijateljstvo s Ignaz Moscheles, ki je trajalo vse življenje.

 

Leta 1825 je Abraham Mendelssohn vzel Felixa v Pariz, kjer sta tedaj delovala dva izmed najbolj dramatičnih skladateljev tistega časa: [[Gioacchino Rossini]] in [[Giacomo Meyerbeer]]. Ob tej priložnosti je bil tudi prvič skupaj z [[Luigi Cherubini|Luigijem Cherubinijem]], ki se je pohvalno izrazil o Felixovem talentu.

 

Mendelssohn je pri dvajsetih letih začutil potrebo po odkrivanju preteklosti. Zanimali so ga angleški prerafaeliti in nemški nazarenci. Odkril je [[Johann Sebastian Bach|Bacha]]. Opustil je študij in se posvetil vodenju zbora za izvedbo Bachovega ''Pasijona po Mateju''. Izvedba 10. marca 1829 je bila zelo uspešna. Po Goethejevi pesmi je napisal ''Tišino morja in srečno vožnjo'' in simfonijo št. 5.

 

V aprilu 1829 je Mendelssohn najprej odpotoval v London, kjer je bil z navdušenjem sprejet. Bil je tudi na Škotskem, kjer je napisal uverturo ''Hebridi''. Konec novembra se je vrnil v Berlin. Potem, ko je zavrnil profesuro v Berlinu, je odšel leta 1830 v Italijo in se začasno ustaviln za dva tedna v Weimarju pri Goetheju ter 1. novembra prispel v Rim. Gostoval je še v Münchnu, Stuttgartu, Frankfurtu na Majni, Dusseldorfu in v decembru prišel v Pariz. Tukaj je preživel štiri mesece, obiskal stare znance iz leta 1825 in bil v tesnem stiku z [[Liszt]]om in [[Chopin]]om. Na potovanju se je okužil s kolero vendar je hitro okreval. 23. April 1832 je bil spet v Londonu, kjer je objavil prvi zvezek ''Pesmi brez besed'' (''Lieder ohne Worte'') za klavir, nakar se je v juliju vrnil v Berlin.