|
'''Ogljikovi hidrati''' (s [[tujka|tujko]] '''karbohidrati''' ali '''saharidi''') so [[kemija|kemične]] [[spojina|spojine]], ki vsebujejo [[kisik]]ove, [[vodik]]ove in [[ogljik]]ove [[atom]]e.
== Enostavni ogljikovi hidrati ==
Enostavni ogljikovi hidrati se imenujejo [[monosaharid]]i (enostavni [[sladkor]]ji). V naravi jih najdemo v [[sadje|sadju]], med ogljikovimi hidrati so najhitreje prebavljivi in dajo človeškemu telesu v kratkem času največ [[energija|energije]], povzročijo tudi hiter porasti [[insulin|inzulina]]. Med monosaharide spadajo npr. [[glukoza]], [[fruktoza]], [[manoza]] in [[galaktoza]].
== Sestavljeni ogljikovi hidrati ==
Sestavljeni ogljikovi hidrati so zelo razširjeni v rastlinskem svetu. iz enostavnih sladkorjev. Kot sladkorje se označuje le tiste ogljikove hidrate, ki so zgrajeni iz manj kot desetih monosaharidov, kajti preostali sestavljeni ogljikovi hidrati nimajo lastnosti sladkorjev. Delijo se na:
* [[Disaharidi|disaharide]] - ogljikovi hidrati, sestavljeni iz dveh monosaharidov, ki sta med sabo povezana z glikozidno vezjo, npr. [[saharoza]] (namizni sladkor), [[laktoza]] (mlečni sladkor).
* [[Oligosaharidi|oligosaharide]] - ogljikovi hidrati, sestavljeni iz od treh do devetih monosaharidov, povezanih med seboj z glikozidno vezjo, npr. sladkor iz [[sladkorna pesa|sladkorne pese]] ali [[sladkorni trs|sladkornega trsa]].
* [[Polisaharidi|polisaharide]] - sestavljeni sladkorji iz več kot devetih monosaharidov, npr. [[škrob]] in [[celuloza]].
| 