Gabriel García Márquez: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 12:
Njegovo prvo veliko delo je bila [[novela]] ''Pripoved brodolomca'' (Relato de un naufragio), ki je izšla kot časopisni [[podlistek]] leta [[1955]]. Govori o resnični zgodbi o brodolomu plovila kolumbijske mornarice, ki se je potopilo zaradi preobremenitve s tihotapskim blagom. Zgodba je povzročila veliko polemike, saj je bila v nasprotju z uradno različico poročila, v katerem je bila kot glavni razlog za brodolom navedena nevihta. García Márquez je tako postal [[persona non grata]] za [[vlado]] generala [[Gustavo Rojas Pinnila|Gustava Rojasa Pinnile]] in začelo se je njegovo obdobje dopisnika iz tujine. Knjiga je bila tako objavljena šele leta [[1970]].
Mnoga njegova dela veljajo tako za leposlovna kot za neleposlovna; taki sta npr. ''Kronika najavljene smrti'' (Crónica de una muerte anunciada, [[1981]]), ki pripoveduje o maščevalnem umoru, ki je zabeležen v časopisu, in ''Ljubezen v času kolere'' (El amor en los tiempos del cólera, [[1985]]), ki delno temelji na zgodbi o dvorjenju njegovih staršev. Mnoga dela (tudi ti dve) spadajo v t.i. "svet Garcíe Márqueza", v katerem se ponavljajo isti liki, kraji in dogodki.
Njegovo najbolj znano delo, znameniti [[roman]] ''Sto let samote'' (Cien años de soledad, [[1967]]), je bil prodan v več kot 10 milijonih izvodov. Zgodba slika življenje odmaknjene južnoameriške vasi Macondo, kjer so nenavadni, nadnaravni pojavi prikazani kot vsakdanjost. Epsko delo, ki večdimenzionalno zajema več desetletij življenja velike družine Buendia, ni samo odličen primer magičnega realizma, ampak tudi [[filozofija|filozofsko]] ražmišljanje o naravi časa in izolacije, pa tudi o povsem vsakodnevnem življenju. Izjemno vrednost romanu daje izvirna uporaba magičnega realizma, še posebej pa neverjetna spretnost v umetnosti besede v [[Španci|španskem]] jeziku.
Pisanje Garcíe Márqueza pogosto vsebuje razmišljanje o koncu življenja. Mnoga njegova dela prikazujejo stara leta, smrt in pogrebe; njegov pogled v ta svet je čudovito intuitiven. Kljub temu nikoli ne podcenjuje moči življenja in ljubezni ter njune prevlade.
Vrstica 20:
Pisatelj je za ''Sto let samote'' leta [[1972]] prejel nagrado [[Romul Gallegos|Rómula Gallegosa]], leta [[1982]] pa je za svojo [[kratka proza|kratko prozo]] in romane prejel Nobelovo nagrado za književnost.
V letu 1999 so mu odkrili [[limfni rak|limfnega raka]] in to ga spodbudilo k pisanju spominov. [[Leta 2000]] je [[Peru|perujski
Leta [[2002]] je objavil prvi del [[avtobiografija|avtobiografije]] (od načrtovnih treh) z naslovom ''Vivir para contarla'' (živeti za pripovedovanje). Knjiga je bila [[bestseller]] v špansko govorečem svetu. [[10. septembra]] [[2004]] je kolumbijski dnevnik ''El Tiempo'' naznanil nov roman ''Spomini mojih žalostnih kurb'', ljubezensko zgodbo, ki je bila objavljena naslednjega oktobra v prvi seriji z milijonom izvodov.
| |||