Juventus F.C.: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Syum90 (pogovor | prispevki)
m Redakcija 4378259 uporabnika 31.15.216.250 (pogovor) razveljavljena
KER SO SHIT
Vrstica 35:
|socks2 = 000000
}}
 
'''Juventus''' je [[italija]]nski [[nogometni klub]], ki je bil ustanovljen [[1. november|1. novembra]] [[1897]] v [[Torino|Torinu]]. Gre za najuspešnejši italijanski klub, ki je v svoji zgodovini že 30-krat osvojil naslov italijanskega prvaka, tako imenovani '''[[Serie A|scudetto]]'''. Vzdevek kluba je biancho-neri (''belo-črni'').
 
== Zgodovina ==
=== Začetki ===
Med sedenjem na klopci v ulici Corso Re Umberto so ga ustanovili štirje fantje iz srednje šole D'Azeglio. Ime Juventus v [[latinščina|latinščini]] pomeni mladost.
 
Prvi predsednik kluba je postal Enrico Cafari, na začetku pa so igralci Juventusa nastopali v [[rožnata|rožnati]] športni opremi. V tradicionalni belo-črni športni opremi nastopajo vse od leta [[1903]]. [[Urbana legenda]] pravi, da je takrat iz [[Anglija|Anglije]] prišla napačna pošiljka novih dresov, vendar so se v resnici igralci naveličali, da so jim ob vsakem [[pranje|pranju]] majice pobledele, pa so zaprosili angleškega prijatelja, naj jim preskrbi bolj kvalitetno blago. Kupil jim je najbolj kvalitetne majice, kar jih je dobil: drese svojega kluba, [[Notts County]].
 
V prvih letih obstoja je klub svoje domače tekme igral na igrišču ''Piazza d'Armi'', kasneje je klub najel igrišče ''Crocetta'', leta [[1906]] pa se je preselil na sever Torina na stadion ''Campo Juventus'' ali uradno ''Stadio di Corso Marsiglia''.
 
Svojo prvo lovoriko je klub osvojil leta [[1905]], ko so se igralci pod vodstvom [[švica]]rskega predsednika ''Alfreda Dicka'' veselili prvega [[Serie A|scudetta]]. Veselje ni trajalo dolgo, kajti Dick se je zaradi pomanjkanja podpore s strani igralcev odločil ustanoviti nov klub, [[Torino Calcio|A.C. Torino]]. V nov klub je pripeljal tudi večino tujih igralcev, ki so takrat nastopali za Juventus. Do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil Juventus kljub raznim uspehom v senci klubov, kot sta '''Pro Vercelli''' in '''Casale'''. Po vojni je prišlo do občutnega napredka pod vodstvom predsednika ''Corrada Corradinija'', ki je napisal klubsko himno, ki se je nato obdržala vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.
 
Leta [[1923]] je za Juventus debitiral legendarni vratar ''Giampiero Combi'', novi predsednik kluba pa je postal [[Edoardo Agnelli]], sin ustanovitelja [[Fiat]]a. Takrat je klub prvič prišel pod okrilje znanega avtomobilskega koncerna, ki ima velik vpliv v Juventusu še danes. V moštvu so poleg Combija nastopali še Rosetta, Munerati, Bigatto in Grabbi, ekipo pa sta okrepila še dva [[Madžarska|Madžara]] - trener Karoly in napadalec Hirzer. V sezoni [[1925]]/[[1926]] je Juve osvojil svoj drugi scudetto, to pa je pomenilo nekakšen uvod v serijo zmag, kajti v naslednjih letih je sledilo še pet naslovov italijanskega prvaka. Trener moštva je bil v tistem času ''Carlo Carcano'', za prvo moštvo pa so igrali legendarni igralci Orsi, Caligaris, Monti, Cesarini, Varglien I, Varglien II, Bertolini, Ferrari in Borel II. Juventus je v tridesetih letih s svojimi igralci v precejšnji meri pomagal tudi [[Italijanska nogometna reprezentanca|italijanski reprezentanci]], ki je leta [[1934]] in [[1938]] postala svetovni prvak.
 
Leta [[1933]] se je klub spet preselil. Tokrat na legendarni stadion [[Stadio Grande Torino|Comunale]], ki je sprva nosil ime [[Fašizem|fašističnega]] voditelja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Prva tekma na stadionu Mussolini je bila na sporedu [[14. maj]]a [[1933]]. Kapaciteta stadiona je bila 71.160 gledalcev - takrat je bil to največji stadion v [[Italija|Italiji]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so stadion zopet poimenovali ''Comunale'', to ime pa je nosil vse do sezone [[1989]]/[[1990]], ko je Juventus odigral svojo zadnjo tekmo na tem objektu, ki so ga nato za potrebe zimskih Olimpijskih iger prenovili. Po prenovi bo na njem svoje domače tekme igral [[Torino Calcio]], zaradi prenove [[Stadio delle Alpi|stadiona Delle Alpi]] pa bodo na legendarnem stadionu v sezonah [[2006]]/[[2007]] in [[2007]]/[[2008]] znova nastopali tudi nogometaši Juventusa.
 
=== Legendarno obdobje ===
Po končani vojni, je leta [[1947]] predsednik kluba postal [[Giovanni Agnelli]]. V tem času so črno-beli dres nosili Parola, Praest, Hansen in legendarni [[Giampiero Boniperti]], ki je vse do januarja [[2006]] nosil klubski rekord v številu doseženih zadetkov (179), ki ga je na pokalni tekmi s [[ACF Fiorentina|Fiorentino]], ko je dosegel tri zadetke, podrl [[Alessandro Del Piero]]. Sledili sta novi prvenstveni lovoriki v letih [[1950]] in [[1952]], leta [[1953]] pa je namesto Giovannija mesto predsednika prevzel njegov brat [[Umberto Agnelli]]. Do ''scudetta'' je Juve prišel tudi v letih [[1958]], [[1960]] in [[1961]], takrat sta glavno vlogo odigrala ''Omar Sivori'' in ''John Charles''. Leta 1961 je Juventus osvojil svoj deseti naslov prvaka, s tem pa mu je bila na klubski grb dodana ena zvezdica, ki v Italiji simbolizira deset naslovov prvaka. Pod vodstvom predsednika ''Vittoria Catella'' je Juventus osvojil ''scudetto'' še leta [[1967]], novo zmagovito obdobje pa je sledilo med leti [[1971]] in [[1986]], ko je [[Giampiero Boniperti]] sedel na predsedniškem stolčku. V petnajstih letih Bonipertijevega predsedovanja je klub osvojil devet naslovov prvaka, prišli pa so tudi uspehi v evropskih pokalih. Ekipo so v teh petnajstih letih vodili Vycpalek, Parola in [[Giovanni Trapattoni]], na igrišču pa so blesteli Zoff, Scirea, Tardelli, Cabrini, Causio, Paolo Rossi, Gentile, Furino, Anastasi, Bettega in ''Michel Platini''.
 
Velikim uspehom je sledilo z lovorikami manj bogato obodbje, v katerem je Juve leta [[1990]] in [[1993]] dvakrat osvojil [[Pokal UEFA]], prav tako dvakrat pa je bil najboljši v [[Coppa Italia|italijanskem pokalu]]. Leta [[1987]] je bila kapaciteta stadiona ''Comunale'' zmanjšana na 45.000, zaradi varnosti pa je postalo jasno, da Juventus potrebuje nov stadion. Izven mestnega centra so zato pričeli z gradnjo [[Stadio delle Alpi|stadiona Delle Alpi]], ki je bil prvotno namenjen [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnemu prvenstvu]], ki ga je leta 1990 gostila [[Italija]]. Zaradi slabe vidljivosti stadion nikoli ni dosegel velike priljubljenosti, ki jo je dolga leta nosil Comunale, zato so se vodilni možje kluba odločili, da ga prenovijo. V tem obdobju bo Juventus spet igral na [[Stadio Grande Torino|Comunaleju]], ki je bil za potrebe zimskih Olimpijskih iger leta [[2006]] prenovljen.
 
=== Obdobje triade ===
Leta [[1994]] je klub prevzela menedžerska skupina, ki so jo sestavljali [[Antonio Giraudo]], [[Roberto Bettega]] in [[Luciano Moggi]]. Že takoj so v klub pripeljali [[Marcello Lippi|Marcella Lippija]], ki je po devetih sušnih letih ekipi spet zagotovil naslov prvaka. V sezoni [[1994]]/[[1995]] je Juventus osvojil [[Coppa Italia|pokal]], izgubil pa finale [[Pokal UEFA|Pokala UEFA]]. Leto kasneje je sledila osvojitev edine lovorike, ki je do takrat še ni bilo v klubskih vitrinah - [[Italijanski superpokal|italijanskega superpokala]]. Sezono kasneje je prišlo tudi težko pričakovano slavje v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]], ko je Juventus drugič in zaenkrat zadnjič v svoji zgodovini postal evropski prvak. V finalu, ki je bil na sporedu v [[Rim]]u, je po enajstmetrovkah padel [[Ajax Amsterdam|Ajax]].
 
V sezoni [[1996]]/[[1997]] je Juventus najprej osvojil Interkontinentalni pokal, nato pa še evropski superpokal. Konec sezone je prinesel že štiriindvajseti ''scudetto'', hkrati pa tudi drugi zaporedni finale v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Tokrat so morali nogometaši Juventusa v finalu priznati premoč '''Borussiji''' iz Dortmunda.
V tej sezoni je Juventus na stadionu San Siro ponižal svojega največjega rivala Milana. Sredi Milana so jih premagali kar z 1:6.
Že naslednjo sezono je Juve osvojil petindvajseti ''scudetto'' ter [[Italijanski superpokal]], drugič zapored pa je bilo moštvo poraženo v finalu Lige prvakov. Tokrat s strani [[Real Madrid|madridskega Reala]]. V devetdesetih letih so na igrišču blesteli Peruzzi, Ferrara, Pessotto, Conte, Jugović, Di Livio, Paulo Sousa, Deschamps, Ravanelli, Viali, Zidane, Vieri, R.Baggio, D.Baggio, Del Piero.
 
V sezoni [[1998]]/[[1999]] se je Del Piero težje poškodoval, posledica tega pa so bili slabši rezultati celotne ekipe, kar je trenerja Lippija privedlo do tega, da je odstopil. Nasledil ga je [[Carlo Ancelotti]], ki pa v dveh sezonah na čelu kluba ni bil zmožen osvojiti nove lovorike. V juniju [[2001]] so se zato klubski veljaki odločili, da Lippiju ponudijo novo priložnost, ta pa se jim je takoj oddolžil za dvema zaporednima ''scudettoma''.
 
Šestindvajseti naslov je Juve osvojil [[5. maj]]a [[2002]], ko je prav v zadnjem krogu prvenstva prehitel [[Internazionale Milano F.C.|Inter]], ki je nato v zadnjem krogu iz prvega padel celo na tretje mesto. V začetku sezone [[2002]]/[[2003]] je Juventus osvojil nov [[Italijanski superpokal]], na koncu sezone pa je sledil 27. ''scudetto'', ki pa vnovič ni bil začinjen z zmago v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. V finalu v [[Manchester|Manchestru]] je bil po streljanju enajstmetrovk uspešnejši [[A.C. Milan]]. V tisti sezoni je klub pretresla smrt tedanjega predsednika ''Vittoria Caissottija di Chiusana''. Nasledil ga je ''Franzo Grande Stevens'', ki klub vodi še danes. Sledila je slaba sezona [[2003]]/[[2004]], ki je sicer prinesla nov superpokal, vendar tudi poraz v finalu [[Coppa Italia|italijanskega pokala]] in smrt častnega predsednika [[Umberto Agnelli|Umberta Agnellija]].
 
Sezono [[2004]]/[[2005]] je Juventus začel pod vodstvom novega trenerja, saj je po Lippijevem odhodu vodstvo prevzel [[Fabio Capello]], ki je v svoji prvi sezoni osvojil 28. ''scudetto''. Sezono kasneje je Juventus začel še bolj prepričljivo, kljub temu pa Capellu ni uspelo priti do glavnega cilja, zmage v Ligi prvakov. Klub je sicer osvojil že 29. naslov prvaka, vendar prihodnost zaradi škandala ostaja negotova.
 
Konec sezone [[2005]]/[[2006]] je zaznamoval škandal, ki so ga v javnost spravili italijanski časniki. S pomočjo prisluškovanja telefonskih pogovorov so prišli do zaključka, da je imel [[Luciano Moggi]] veliko vlogo pri delegiranju sodnikov za določene tekme, poleg tega pa je imel (pre)velik vpliv tudi na mnoge druge ljudi v svetu italijanskega nogometa. [[11. maj]]a je pod pritiskom javnosti prišlo do odstopa tako imenovane ''triade'', novo vodstvo pa je bilo določeno [[29. junij]]a. Novi predsednik je postal ''Giovanni Cobolli Gigli'', klubsko vodstvo pa so okrepili še ''Jean Claude Blanc'', ''Marco Tardelli'' in ''Gian Paolo Montali''.
 
[[29. junij]]a 2006 je [[Italijanska nogometna zveza]] pričela proces proti [[Juventus]]u, [[A.C. Milan]]u, [[S.S. Lazio|Laziu iz Rima]] in [[ACF Fiorentina|Fiorentini]], ki so bili osumljeni nameščanje rezultatov tekem, skupaj s nekaterimi [[sodnik (nogomet)|sodniki]]. Vsem tem klubom je grozil kazenski izpad v [[Serie B]]<ref>[http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031010606291122070 SiOL.net - Italijanski proces se je začel]</ref>.
 
[[4. julij]]a je odstopil trener [[Fabio Capello]]. [[10. junij]]a je bil za novega trenerja imenovan [[Didier Deschamps]].
 
[[14. julij]]a 2006 je bila podana razsodba. Juventus je bil prestavljen v Serie B, odvzeli so mu 30 točk in zadnja dva naslova nogometnih prvakov Italije<ref>[http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031010607142102140 SiOL.net - Juvetus v drugo ligo, Milan ostaja]</ref>.
 
Juventusu so kazen najprej znižali na -17 točk potem pa še na -9 točk
Klub so zapustili tudi številni nogometaši. Cannavaro in Emerson sta odšla za trenrjem v Madrid, obrambni dvojec Thuram in Zambrota sta si našla nov klub v katalonskem gigantu Barceloni. Viera in Ibrahimovič pa sta postala člana Interja.
Vendar pa so nekateri igralci ostali zvesti Juventusu tudi v teh težkij trenutkih. Nedved, Trezeguet, Del Piero, Buffon, Camoranesi, Zalayeta in Zebina so samo nekateri igralci, ki so se odločili ostati v klubu.
Juventus je svojo ekipo pomladil in spet koraka na pota stare slave.
Po enem letu igranja v Serie B so se vrnili nazaj med elito Serie A in so sezono končali na 3. mestu takoj za prvakom Interjem in 2. Romo. Potem so se uvrstili v Ligo prvakov kjer so v svoji skupini zasedli 1. mesto ampak so v osmini finala izpadli proti Chelseaju. Letošnjo sezono so prav tako končali na 3. mestu in so se ponovno uvrstili v Ligo prvakov. Od leta 2011 do leta 2014 so trikrat zapored osvojili Serie A in tako so leta 2014 prišli do 30. naslova in posledično 3. zvezdice.
== Trenutni igralci prve ekipe ==
''Na dan 28. august 2013''
{{fs start}}
{{fs player|no=1|pos=GK|nat=Italy|name=[[Gianluigi Buffon]]|other=[[kapetan]]}}
{{fs player|no=3|pos=DF|nat=Italy|name=[[Giorgio Chiellini]]}}
{{fs player|no=4|pos=DF|nat=Uruguay|name=[[Martín Cáceres]]}}
{{fs player|no=5|pos=DF|nat=Italy|name=[[Angelo Ogbonna]]}}
{{fs player|no=6|pos=MF|nat=FRA|name=[[Paul Pogba]]}}
{{fs player|no=7|pos=MF|nat=Italy|name=[[Simone Pepe]]}}
{{fs player|no=8|pos=MF|nat=Italy|name=[[Claudio Marchisio]]}}
{{fs player|no=9|pos=FW|nat=Montenegro|name=[[Mirko Vučinić]]}}
{{fs player|no=10|pos=FW|nat=Argentina|name=[[Carlos Tevez]]}}
{{fs player|no=11|pos=DF|nat=Italy|name=[[Paolo De Ceglie]]}}
{{fs player|no=12|pos=FW|nat=Italy|name=[[Sebastian Giovinco]]}}
{{fs player|no=13|pos=MF|nat=Italy|name=[[Frederico Peluso]]}}
{{fs player|no=14|pos=FW|nat=Spain|name=[[Fernando Llorente]]}}
{{fs player|no=15|pos=DF|nat=Italy|name=[[Andrea Barzagli]]}}
{{fs player|no=17|pos=MF|nat=Italy|name=[[Luca Marrone]]}}
{{fs player|no=19|pos=DF|nat=Italy|name=[[Leonardo Bonucci]]}}
{{fs mid}}
{{fs player|no=20|pos=MF|nat=Italy|name=[[Simone Padoin]]}}
{{fs player|no=21|pos=MF|nat=Italy|name=[[Andrea Pirlo]]}}
{{fs player|no=22|pos=MF|nat=Ghana|name=[[Kwadwo Asamoah]]}}
{{fs player|no=23|pos=MF|nat=Chile|name=[[Arturo Vidal]]}}
{{fs player|no=26|pos=DF|nat=Switzerland|name=[[Stephan Lichsteiner]]}}
{{fs player|no=27|pos=FW|nat=Italy|name=[[Fabio Quagliarella]]}}
{{fs player|no=30|pos=GK|nat=Italy|name=[[Marco Storari]]}}
{{fs player|no=33|pos=MF|nat=Chile|name=[[Mauricio Isla]]}}
{{fs end}}
 
== Klubske lovorike ==
 
* '''[[Serie A]]: 30'''
** 1905, 1925-26, 1930-31, 1931-32, 1932-33, 1933-34, 1934-35, 1949-50, 1951-52, 1957-58, 1959-60, 1960-61, 1966-67, 1971-72, 1972-73, 1974-75, 1976-77, 1977-78, 1980-81, 1981-82, 1983-84, 1985-86, 1994-95, 1996-97, 1997-98, 2001-02, 2002-03, 2011-12, 2012-13, 2013-14
 
* '''[[Serie B]]: 1'''
** 2006-07
 
* '''[[Coppa Italia]]: 9'''
** 1937-38, 1941-42, 1958-59, 1959-60, 1964-65, 1978-79, 1982-83, 1989-90, 1994-95.
 
* '''[[Italijanski superpokal]]: 4'''
** 1995, 1997, 2002, 2003.
 
* '''[[Liga prvakov]]: 2'''
** 1984-85, 1995-96.
 
* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 1'''
** 1983-84.
 
* '''[[Pokal UEFA]]: 3'''
** 1976-77, 1989-90, 1992-93.
 
* '''[[Evropski superpokal]]: 2'''
** 1984, 1996
 
* '''[[Pokal Intertoto]]: 1'''
** 1999-2000.
 
* '''[[Interkontinentalni pokal]]: 2'''
** 1985, 1996.
 
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
 
== Glej tudi ==
* [[seznam nogometnih klubov v Italiji]]
 
== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.juventus.com}}
* [http://www.juventus.si Klub navijačev Juventus Slovenija]
 
[[Kategorija:Italijanski nogometni klubi]]
Vrstica 159 ⟶ 40:
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1897]]
[[Kategorija:Juventus|*]]
 
{{Link FA|bs}}
{{Link FA|id}}
{{Link FA|it}}
{{Link GA|en}}
{{Link GA|es}}