Valencija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
→‎Kultura: dodano iz en wiki
Vrstica 167:
Mesto prav tako privabi množice ljudi v avgustu, ko se odvija La Tomatina, letni festival obmetavanja s paradižnikom. Poleg tega se v Valencii odvijaja tudi drugi festivali skozi leto, nekateri slonijo na katoliški tradiciji, npr.: Sveti teden, ki naj bi veljal za enega najbolj pisanih v Španiji.
Poskrbljeno je tudi za izobraževanje, saj je bila Univerza v Valencii ustanovljena že davnega 1499 in tako velja za eno najstarejših še delujočih univerz v Španiji.
 
== Glavne znamenitosti ==
=== Arhitektura ===
[[File:Mercat façana5.jpg|thumb| ''Mercado Central'', zgodovinska tržnica]]
[[File:Cimbori almoina abril 1.jpg|thumb|Stolnica: kupola, apsida, Micalet (zvonik) in bazilika Naše gospe]]
[[File:Hemispheric - Valencia, Spain - Jan 2007.jpg|thumb|left|250px|''L'Hemisfèric'']] [[File:Patriarca façana.jpg|thumb|Fasada ''Real Colegio del Corpus Christi'']]
[[File:ComunidadValenciana Valencia5 tango7174.jpg|thumb|Plaça de la Mare de Déu]]
 
Starodavne ulice Barrio del Carmen vsebujejo stavbe, ki segajo do rimskih in arabskih časov. Stolnica, zgrajena med 13. in 15. stoletjem predvsem v gotskem slogu, vsebuje elemente baroka in romanske arhitekture. Poleg stolnice je gotska ''Basílica De La Virgen De Los Desamparados''. ''Serrano'' in ''Quart'' stolpi iz 15. stoletja so del tega, kar je bilo nekoč obzidje.
 
[[UNESCO]] je priznal tržnico ''[[La Llotja de la Seda , Valencija|La Llotja de la Seda]]'', zgrajeno v zgodnjem valencijskem gotskem slogu, kot [[Unescova svetovna dediščina|svetovno dediščino]]. <ref>{{cite web|url=http://whc.unesco.org/en/list/782 |title=La Lonja listing on Unesco site |publisher=Whc.unesco.org |accessdate=9 March 2011}}</ref> Modernističen ''Mercado Central'' je eden največjih v Evropi. Glavna [[železniška postaja]] ''Estación Del Norte'' je zgrajena v španski različici [[Art Nouveau |secesijskega]] sloga.
Svetovno znani [[arhitekt]] [[Santiago Calatrava]] je avtor futurističnega Mesta umetnosti in znanosti (''Ciutat de les Arts i les Ciències''), ki vsebuje operno hišo / center uprizoritvenih umetnosti, Znanstveni muzej, IMAX kino / planetarij, oceanografsko park in druge objekte, kot so dolg pokrit hodnik in restavracije. Calatrava je odgovoren za most poimenovan po njem v središču mesta. Glasbena palača ''Palau De La Musica'' je še en izstopajoč primer moderne arhitekture v Valenciji.
 
=== Stolnica ===
[[Stolnica v Valenciji]] je bila imenovana kot ''Iglesia Mayor'' v zgodnjih dneh rekonkviste, nato kot ''Iglesia de la Seo'' (latinsko ''Sedes'', tj (nadškofijski) in na podlagi papeške koncesije z dne 16. oktobra 1866 preimenovana v ''Bazilika Metropolitana''. Nahaja se v središču antičnega rimskega mesta, kjer nekateri menijo, da je stal Dianin tempelj. V gotskih časih, se zdi, da je bila posvečena Svetmu Odrešeniku. El Cid jo je posvetil Blaženi Devici Mariji. Kralj Jakob I. Aragonski je v glavni kapeli podaril podobo Blažene Device Marije in je eden danes ohranjena v zakristiji. Mavrska mošeja, ki je bila preurejena v krščansko cerkev po osvojitvi, se je zdela nevredna naslova stolnica, zato je leta 1262 škof Andrés de Albalat položil temeljni kamen nove gotske stavbe, s tremi ladjami; ta dočaka le kor te stavbe. Škof Vidal de Blanes je zgradil kapiteljsko dvorano, in Jakob je dodal stolp, ki se imenuje El Miguelete ker je bila blagoslovljen na dan sv. Mihaela leta 1418. Stolp je približno 58 m visok in ima na vrhu zvonik (1660-1736).
V 15. stoletju je bila dodana kupola in razšijene ladje do kora, kar stavbo poenoti s stolpom in tvori glavni vhod. Nadškof Luis Alfonso de los Cameros je začel z gradnjo glavne kapele leta 1674; stene so bile okrašene s marmorjem in bronom v baročnem slogu tega obdobja. Na začetku 18. stoletja je Nemec Conrad Rudolphus zgradil fasado glavnega vhoda. Druga dva vhoda vodita v prečni ladji; eden, z apostoli v čisti gotiki, izvira iz 14. stoletja, drugi pa je v Paláu. Prizidek na zadnji strani stolnice se odmika od njene višine. Obnova iz 18. stoletja je obsegala šiljaste loke, gotske [[steber|stebre]] s korintskimi [[kapitel]]i in preurejanje sten. [[Kupola]] nima lanterne, njen gol strop je preboden z dvema velikima stranskima oknoma. Obstajajo štiri kapele na vsaki strani. Vsebujejo veliko slik uglednih umetnikov. Srebrn [[retabel]] za [[oltar]]jem, je odnesla vojna leta 1808 in ga pretvorila v kovance za kritje stroškov kampanje. Obstajata dve sliki Francisca Goye v kapeli Sv. Frančiška. Za kapelo ''Najsvetejšega'' je majhna renesančna kapela, ki jo je zgradil [[Papež Kalist III.]]. Poleg stolnice je kapela posvečena Mariji iz Forsakena (''Virgen de los Desamparados'' ali ''Mare de Deu dels Desamparats'').
 
''Tribunal de las Aguas'' (vodno sodišče), sodišče iz Mavrskih časov, ki posluša in posreduje v zadevah, ki se nanašajo na vodo za namakanje, je zasedal vsak četrtek opoldne zunaj pred ''Puerta de Apostoles'' (Portal apostolov). <ref>{{cite web
|url= http://www.realitysense.com/valencia-water-court-tribunal-de-las-aguas/
|title= Valencia’s unique 'Water Court'
|publisher= Reality Sense
|accessdate= 31 January 2011}}</ref>
 
Kralj Filip IV. Španski in vojvoda Arcos sta predlagala gradnjo nove kapele, in leta 1647 je podkralj, Conde de Oropesa, ki je preživel kugo, vztrajal pri dokončanju njihovega projekta. Marija je postala zavetnica mesta pod naslovom ''Virgen de los Desamparados'' (Devica iz Forsakena). Nadškof Pedro de Urbina je 31. junija 1652 položil temeljni kamen za novo kapelo tega imena. Nadškofijska palača, trg žita v času Mavrov, je preprosto oblikovana, z notranjim križnim hodnikom in privlačno kapelo. Leta 1357 je bil zgrajen obok, ki jo je povezal s stolnico. V sejni sobi so ohranjeni portreti vseh prelatov Valencije.
 
=== Bolnica ===
Leta 1409 je bila bolnišnica ustanovljena pod pokroviteljstvom Santa María de los Inocentes; pripadala ji je tudi bratovščina namenjena zbiranju trupel neidentificiranih mrtvih v mestu in v polmeru treh milj (4,8 km) okoli njega. Ob koncu 15. stoletja je bila ta Bratovščina ločena od bolnišnice in je nadaljevala svoje delo pod imenom ''Cofradia para el Amparo de los Desamparados''.
 
=== Srednjeveške cerkve ===
[[File:Sant Nicolau València altar major.jpg|right|250px|thumb|Detajl glavnega oltarja cerkve San Nicolás]]
Med župnijskimi cerkvami so:
*Sv. Janez (Krstnik in Evangelist), obnovljena leta 1368, katere kupola, okrasil jo je Palonino, vsebuje nekaj najboljših fresk v Španiji;
*''El Templo'' (Tempelj), starodavna cerkev vitezov templjarjev, ki je bila v rokah reda Montesa in je bila prezidana pod vladavino Ferdinanda VI. in Karla III.;
* nekdanji dominikanski samostan, včasih s križnim hodnikom ''Capital General'', samostan ki ima čudovito gotsko krilo in kapiteljsko sobo, velike stebre, ki posnemajo palme;
* ''Colegio del Corpus Christi'', ki je predan zakramentu in v katerem se dogaja evharistična daritev; je jezuitski kolegij, ki ga je uničil leta 1868 revolucionarni odbor Ljudske fronte, kasneje pa obnovljen;
*''Colegio de San Juan'' (tudi društvo), nekdanji kolegij plemičev, zdaj deželni zavod za sekundarni pouk.
* Cerkev San Nicolás, verjetno najboljši primer sožitja tempeljske gotske strukture z baročno dekoracijo.
 
=== Muzeji ===
[[File:Palau de les Arts.JPG|thumb|''Palau de les Arts Reina Sofia'']]
[[File:Valencia ES L Hemisferic BIG.jpg|thumb|''L'Hemisfèric'', IMAX 3D-kino, planetarij in laserij]]
 
* ''Ciutat de les Arts i les Ciències'' (Mesto umetnosti in znanosti), ki ga je zasnoval arhitekt Santiago Valencie Calatrava, se nahaja v nekdanji strugi reke Turia in zajema naslednje znamenitosti:
** ''Palau de les Arts Reina Sofía'', razposajena operna in glasbena palača s štirimi dvoranami in skupno površino 37.000 m2.
** ''L'Oceanogràfic'', največji akvarij v Evropi, z različnimi morskimi bitji iz različnih okolij: iz Sredozemlja, ribe iz oceana in grebenov, morski psi, skuše, delfini, prebivalci polarnih območjih (beluge, mroži, pingvini), obalno prebivalstvo (morskih levi), itd.; razstavlja tudi manjše živali kot so korale, meduze, morske vetrnice, itd.
** ''El Museu de les Ciències Principe Felipe'', interaktivni muzej znanosti, ki spominja na okostje kita. Obsega približno 40.000 m² v treh etažah
** '' L'Hemisfèric'', Imax kino
* ''Museu de Prehistòria de Valencia'' (Prazgodovinski muzej)
* ''Museu d'Etnologia Valencia'' (Muzej etnologije)
* ''IVAM - Institut Valencia d'Art Moderne'' - Center Julio González
* ''Museu de Belles Arts San Pío V.'' (Muzej lepih umetnosti)
* in drugi
 
==People born in Valencia and Valencia province==
[[File:LuisVives.jpg|thumb|upright|Juan Luis Vives]]
[[File:Joaquín Sorolla 004.jpg|thumb|upright|Joaquín Sorolla]]
[[File:Vicente Blasco Ibáñez.jpg|thumb|upright|Vicente Blasco Ibáñez]]
 
* [[Papež Aleksander VI.]], papež med 1492 in 1503.
* [[Ibn al-Abbar]] (1199–1260), pesnik in diplomat
* [[Ausiàs March]], pesnik.
* [[Joan Roís de Corella]], pesnik in pisatelj.
* [[Papež Kalist III.]], papež med 1455 in 1458.
* [[Enrique Simonet]], slikar (1866–1927)
* [[Luis de Santángel]], finančni minister.
* [[Alfonz III. Aragonski]] in grof Barcelone (kot Alfonz II.).
* ralj [[Jakob II. Aragonski]].
* Kralj [[Peter III. Aragonski]] (tudi Peter Veliki).
* [[Guillén de Castro y Bellvis]], znamenit španski pisatelj Španske zlate dobe (1569–1631).
* [[Joanot Martorell]] (1413–1468), vitez in pisatelj, avtor romana ''Tirant lo Blanch''.
* [[Juan Bautista Bayuco]], 17. st., slikar
* [[Vicente Blasco Ibáñez]], pisatelj, scenarist in filmski direktor (1867–1928).
* [[Joaquín Sorolla]], slikar (portretist, krajinar in slikar monumentalnih del socialnih in zgodovinskih tem.
* [[Juan Luis Vives]], znanstvenik in humanist.
* [[José Benlliure y Gil]], slikar.
* [[Rafael Guastavino]], arhitekt in graditelj, oblikovalec ''Guastavino tile''.
* [[Antonio José Cavanilles]], botanik.
* [[José Iturbi]], dirigent in pianist.
* [[Santiago Calatrava]], mednarodno priznani in večkrat nagrajen arhitekt.
* [[Joan Fuster]], filolog, zgodovinar in pisatelj.
* [[Josep Maria Bayarri]], lingvist, pesnik in pisatelj.
* [[Joaquín Rodrigo]], skladatelj.
* in drugi
 
==Pobratena mesta==
 
Valencija je pobratena z:<ref name="Valencia twinnings">{{cite web |url=http://www.valencia.es/ayuntamiento/rinternacionales_accesible.nsf/vDocumentosTituloAux/D80022569C2533B9C12571F100285E72?OpenDocument&bdOrigen=ayuntamiento%2Frinternacionales_accesible.nsf&idapoyo=&lang=1&nivel=3 |title=Ciudades Hermanadas con València |accessdate=8 August 2013 |work = Ajuntament de València [City of Valencia]|trans_title=Valencia Twin/Sister Cities| language=Spanish |archiveurl= http://web.archive.org/web/20121029071705/http://www.valencia.es/ayuntamiento/rinternacionales_accesible.nsf/vDocumentosTituloAux/D80022569C2533B9C12571F100285E72?OpenDocument&bdOrigen=ayuntamiento%2Frinternacionales_accesible.nsf&idapoyo=&lang=1&nivel=3 |archivedate=23 October 2012}}</ref>
*{{flagicon|GER}} [[Mainz]], Nemčija, od 4. avgusta 1978<ref name="Valencia twinnings"/>
*{{flagicon|ITA}} [[Bologna]], Italija, od 29. junija 1979<ref name="Valencia twinnings"/>
*{{flagicon|MEX}} [[Veracruz, Mehika |Veracruz]], Mehika, od 26. septembra 1984<ref name="Valencia twinnings"/>
*{{flagicon|USA}} [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]], ZDA, od 29. junija 1989<ref name="Valencia twinnings"/>
*{{flagicon|VEN}} [[Valencia, Carabobo|Valencia]], Venezuela, od 20. marca 1982<ref name="Valencia twinnings"/>
*{{flagicon|UKR}} [[Odessa]], Ukrajina, od 13. maja 1982<ref name="Valencia twinnings"/>
 
== Galerija ==