Valencija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Srednji vek: dopolnjeno |
→Srednji vek: dopolnitev iz en wiki |
||
Vrstica 107:
'''Rekonkvista'''
[[File:Chaime I d'Aragón.jpg|thumb|right|210px|Jakob I. Aragonski, zmagovalec, kralj Aragonije]]
Kralj Jakob I. je glavno mošejo očistil in z mašo obeležil praznovanje. Mesto in ozemlje je vključil v novonastalo Kraljevino Valencija, ki je bila eno izmed kraljestev, ki so pripadala kroni Aragon in dovolil vsem ljudem, ki so živeli v mestu, Judom, muslimanom in kristjanom, da ostanejo tam in živijo kot državljani kraljestva.
Glede na zgodovinske podatke ob predaji mesta, je v kraljestvu Valencija živelo 120.000 muslimanov, 65.000 kristjanov in 2000 Judov, ki so jim večinoma dovolili, da ostanejo na svoji zemlji. Po navedbah arabskega zgodovinarja Husseina Monesa iz [[Univerza v Kairu|Univerze v Kairu]], so bile besede kralja Zayana Jakobu I., ko je predal ključe mesta:
:»V mestu Valencia žive muslimani, plemiči mojih ljudi, skupaj s kristjani in Judi. Upam, da boste še naprej živeli v isti harmoniji, vsi, ki delajo in živijo skupaj, v tej plemeniti deželi. Tu, v času mojega vladanja, so bile velikonočne procesije in kristjani so svobodno izpovedovali svojo vero, kot naš [[Koran]] priznava [[Kristus]]a in Marijo. Upam, da imeli enako obravnavo muslimani Valencije.«
:
Mesto je imelo resne težave sredi štirinajstega stoletja. Na eni strani se je zmanjšalo prebivalstvo zaradi več epidemij kuge (1348 in naslednjih letih), na drugi strani zaradi serije vojn in nemirov, ki so sledili. Med njimi je bila vojna v Uniji, upor državljanov proti ekscesom monarhije, ki jo je vodila Valencija kot središče kraljestva in vojna s Kastiljo, ki je prisilila zgraditi novo obzidje, da bi se uprli kastiljskim napadom leta 1363 in 1364. V teh letih, je bilo sobivanje treh skupnosti, ki so živele v mestu - muslimani, kristjani in judje precej sporna. Judje, ki so naseljevali območje okoli obale, so gospodarsko in socialno napredovali in njihova četrt se je postopoma razširila preko svojih meja na račun sosednjih župnij. Medtem so bili muslimani, ki so ostali v mestu, zasidrani v mavrski soseski v bližini današnjega trga Mosen Sorel. Leta 1391 je nenadzorovana drhal napadla judovsko četrt, ki je povzročilo njeno navidezno izginotje in vodilo v prisilno spreobrnjenje preživelih članov v krščanstvo. Muslimanska četrt je bila napadena v podobnih nemirih leta 1456, posledice pa so bile manjše.
=== Zlata doba Valencie ===
| |||