Valencija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Srednji vek: dopolnitev iz en wiki |
|||
Vrstica 91:
=== Srednji vek ===
''' Doba Vizigotov'''
Nekaj stoletij kasneje, kar je sovpadalo s prvimi valovi preseljevanja germanskih ljudstev ([[Svebi]], [[Vandali]] in [[Alani]], kasneje [[Vizigoti]]) in nastanka brezvladja po propadu rimskega cesarskega, je cerkev prevzela vajeti oblasti v mestu in zamenjala stare rimske templje s verskimi objekti. Z invazijo [[Mavri|Mavrov]] na jugozahodnem delu Iberskega polotoka leta 554 je mesto pridobilo strateški pomen. Po izgonu Mavrov leta 625, se je tukaj namestil Vizigotski vojaški kontingent in utrdila rimski amfiteater. Malo je znanega o tej skoraj sto letni zgodovini; to obdobje je le redko dokumentirano, a izkopavanja kažejo, da je bilo malo razvoja mesta. V obdobju Vizigotov je bila Valencia škofija Katoliške cerkve in suffragan škofija podrejena nadškofiji [[Toledo]], ki je obsegala še starodavno rimsko provinco '' Hispania Carthaginensis''.
'''Muslimanska Balansiya'''
[[File:Puerta de los Serranos, Valencia, España, 2014-06-30, DD 86.JPG|thumb|Stolp Serranos]]
V 8. stoletju se je nato mesto brez boja predalo Mavrom (Arabci) in katedralo Svetega Vincencija (Saint Vincent) zavetnika Valencie, je nadomestila mošeja. Abd al-Rahman I, prvi emir (arabski knez) Cordobe, je zaukazal uničenje mesta, vendar je nekaj let kasneje njegov sin, pridobil avtonomijo in pod njegovo upravo mesta niso porušili. V 10. stoletju, ko se je islamska kultura uveljavila je mesto pridobilo na veljavi predvsem zaradi trgovanja s papirjem, svilo, usnjem, keramiko, steklom in srebrnino. Ostanki tega obdobja so še vedno vidni na nekaterih delih mesta, znan je predvsem stolp katedrale El Miguelete, nekdanji minaret mošeje, ostanki zidov, »Banjos del Almirante bath house« in drugi. Po smrti Almanzorja (arabski vladar) in nemirih ki so sledili je arabska država na iberskem polotoku razpadla na več t.i. taif. Ena izmed njih je bila Taifa Valencia, ki se je taka obdržala v 4. obdobjih vse do leta 1238.
[[File:Micalet1.jpg|thumb|200px|left|''El Micalet'' ali ''El Miguelete'']]
Balansiyya (ime Valencie v tem odbobju) je doživela preporod v 11. stoletju. Hitro rastoče mesto je pridobilo nov mestni zid, katerega ostanki so še vedno vidni (V starem delu mesta Ciutat Vella).
'''Rekonkvista'''
[[File:Chaime I d'Aragón.jpg|thumb|right|210px|Jakob I. Aragonski, zmagovalec, kralj Aragonije]]
Jakob I. Aragonski je v letu 1238 s pomočjo vojske sestavljene iz Argoncev, Kataloncev in drugih dosegel predajo in zavzel Valencio ter tako vpeljal krščanstvo. Več 10000 Mavrov je bilo prisiljenih oditi. Po zmagi je bilo mesto razdeljeno med tiste, ki so sodelovali pri zmagi. Od tistega časa naprej je mesto vstopilo v novo zgodovinsko obdobje, v katerem sta se razvila nova družba in nov jezik, ki tvorita osnovo današnjega karakterja lokalnih prebivalcev danes.
| |||