Solzice: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
kkkkkkk |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.142.113.215 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo |
||
Vrstica 4:
Zbirka je izšla leta 1949, posvetil pa jo je svoji materi. Izid knjige je pisatelj dočakal v bolnšnici ter kmalu po tem umrl. Uvod k zbirki je napisal [[Oton Župančič]]. Solzice so zadnje objavljeno pisatejevo delo.
Vse črtice razen dveh (''Višja matematika'' in ''Nagrada'') govorita o pisateljevem otrošvu in njegovih doživjajih ter občutjih - izražanje čustev je ena glavnih značilnosti črtic.
== Vsebina zbirke ==
[[Slika:C.m. cv. Rosea.JPG|thumb|Šmarnice ali solzice.|232x232px]]
===''Solzice ''===
Prva črtica pripoveduje o Prežihovem Vorancu, ki je moral zjutraj navsezgodaj pasti živino v globeli, imenovano Pekel. To mu ni bilo težko, a bal se je iti v Pekel, saj je bilo tam zelo grozljivo. Ko je prišel tja, se je zelo ustrašil in objokan stekel domov, oče in mati pa mu nista več pustila v Pekel. Nekega dne si je mati zelo želela solzic, ki pa so rasle le v Peklu. Prežih je šel v Pekel in materi prinesel šop solzic ter s tem premagal strah.
===''Tri pisanke''===
Zgodba pripoveduje o [[Velika noč|veliki noči]]. Prežihov Voranc je na poti srečal deklico in dečka, odločili so se odpreti vse tri [[Pisanica|pisanke]]. To vorancu ni bilo najbolj všeč in sram ga je bilo, saj je imel sam najmanjšo. Deklico je prosil, naj mu da denar iz svoje pisanke, ker je deklica tako ali tako namenjena k njemu. Ko je bil sam, je denar dal v svojo pisanko in počutil se je bolje, ker lahko siroti da več denarja, kot sta bila dva zeksa in s tem izgleda manj reven.
===''Nagrada''===
Lenčkin in Anejev oče je bil [[drvar]]. Skupaj so stanovali v hiši, ki je bila v lasti drugega gospodarja. Slednji je Lenčkinemu in Anejevemu očetu naročil, naj poseka [[gozd]]. Vsi trije so se tako nemudoma lotili dela in tako sta z mukami očetu pomagala tudi Lenčka in Anej. Ko je prišel gospodar, je bilo nekaj dela že opravljenega in tako je Lenčki in Aneju obljubil veliko nagrado, če bosta pridno delala. Tako sta začela Lenčka in Anej tekmovati, kdo bo več naredil. Delo je bilo zato hitro opravljeno, a gospodar je dal očetu premalo denarja. Ko je že odhajal, ga je oče spomnil, da je tudi Lenčki in Aneju dolžan nagrado. A gospodar je to preslišal in tako sta Lenčka in Anej ostala brez plačila.
===''Prvi maj''===
Prežih je vsako jutro ob zori (pred šolskim poukom) zgodaj vstal ter odšel past [[ovca|ovce]]. Nekega dne, ko se je sprehajal po gozdni poti, je zaslišal ljudi. Skril se je za [[grm]], kjer je spremljal dogajanje. Ljudje so se mu začeli približevati in bolj kot so se bližali, bolj ga je bilo strah. Opazil je, da ljudje nosijo v gumbnicah rdeče [[nagelj]]e. A ljudje so kmalu opazili, da se skriva. Ves v zadregi je prišel iz grmičevja. Vedel je, da so to bogati ljudje, on sam pa je bil zelo reven. Med njimi je bila lepa deklica, ki je nosila rdeč nagelj. Ker je bil ravno takrat [[prvi maj]], je Prežihu poklonila cvet. Prežih tega ni nikoli pozabil in ni se več sramoval bogatih ljudi. Zato jih je bolj spoštoval.
===''Višja matematika''===
Pripoved govori o Korejevem očetu, ki je meril drva. Njegov gospodar pa ga je vedno priganjal, naj napiše več, kot bo stranka kupila, in takrat bo dobil tudi višjo plačo. Napisal pa je še enkrat toliko, kot mu je rekel gospodar. In tako je prejemal zelo visoko plačo. Nekega večera, ko pa sta se Korejeva oče in mati pogovarjala, je Korej prisluhnil pogovoru. Takrat je Korej spoznal, kaj pomeni višja matematika.
===''Dobro jutro''===
Zgodba pripoveduje o Prežihovem Vorancu, ki ni vedel, kako bi pozdravil gospoda, ki je šel mimo njega. V šoli so se učili pozdravljati po nemško, oče pa mu je pravil, da mora pozdravljati po slovensko. Voranc zato ni vedel, kaj naj naredi, saj mu ni bilo jasno, ali je gospod Slovenec ali tujec. Pozdravil ga je po nemško, gospod pa mu je odzdravil po slovensko. Voranc od takrat naprej ni nikoli več pozdravil po nemško in rekel je, da ne bo nikoli več izdal svojega rodu. Od zdaj naprej bo poslušal očeta.
===''Potolčeni kramoh''===
{{glavni|Potolčeni kramoh}}
Govori o dečku z imenom Cencelj, ki je bil posvojenec bogatega kmeta. Ker je sovražil [[priimek|priimke]], so mu sošolci dali priimek Potolčeni kramoh. Kadar ga je zaslišal, je bil ves besen in začel tepsti. Imel je majhne noge, zato ga je v teku vsak premagal. Nekega dne ga je Prežih zbadal s tem priimkom in tako sta skakala čez potok. Ko je Cencelj hotel skočiti čez potok, se je poškodoval. Prežih mu je takrat prisegel, da mu ne bo nikoli več rekel Potolčeni kramoh. Obljubil mu je, da če mu kdo še tako reče, ga bo pretepel in postala sta prava prijatelja.
===''Bolečina''===
Ta zgodba govori o Prežihu, ki si je zelo želel, da bi nekoč zgorela šola. Ko je pasel ovce je videl, da se je blizu šole vnel požar in je zgorela cerkev, gostilna in še nekaj javnih zgradb. Prežih si je tedaj še bolj želel, da bi plameni zajeli tudi šolo. Vendar tega ni dočakal. Bil je neizmerno žalosten, kajti šola ni in ni hotela zgoreti. Ko je popasel čredo, se je ves žalosten odpravil proti domu. Domov se je vrnil ves objokan. Mama ga je vprašala, kaj je narobe z njim, in ko je izvedela je bila razočarana nad njim.
===''Levi devžej''===
{{glavni|Levi devžej}}
Ta črtica govori o Prežihovi materi in sosedovih otrocih. Sosedovi otroci so bili zelo revni. Nekega dne ko so prišli na obisk in jim je zato skuhala veliko hrane. Vsakemu je dala velik kos belega kruha. Včasih je dala največjemu dečku kos kruha tudi za očeta. Poleg tega jim je v žepe natresla tudi suho sadje, zato so otroci k njej nosili oblačila z zelo velikimi žepi. In tako je bilo iz dneva v dan, a Prežihovi otroci so bili že rahlo v skrbeh, saj so začeli sumiti, da ima njihova mati rajši sosedove otroke, kot njih. A to ni bilo res. Prežihova mati je imela svoje otroke ravno tako rada, a je hotela biti dobra soseda, zato je pomagala tudi njim.
===''Prvo pismo''===
Pripoved govori o Vorancu, ki je moral napisati pismo. Mati je želela, da pismo napiše on, saj je znal v družini najlepše pisati. Dala mu je papir in črnilo. Narekovala mu je besedilo, on pa je čitljivo pisal. Ko je že skoraj končal, je ponesreči naredil veliko packo Doma so imeli le ta papir, zato je bila mati zelo razočarana. Prežih je hitro stekel po pivnik, a packe ni mogel izbrisati. Začel je pisati naslov. Ko ga je že skorajda končal, je bilo treba napisati še kraj, kamor bo pismo poslano. A tukaj je nastal problem, saj ni vedel, ali naj napiše Klagenfurt ali [[Celovec]]. Posvetoval se je z očetom, ki je večinoma uporabljal slovenski jezik, in tako je napisal Celovec. Ko je pismo končal, ga je skrbno oddal v nabiralnik. Nikoli niso izvedeli, ali je pismo prispelo.
===''Ajdovo strnišče''===
{{wikivir}}
To poglavje govori o Prežihovi babici, ki je žela [[strnišče]]. Prežih je opazoval njegovo babico, kako si težko služi denar, zato se je odločil, da ji bo pomagal.Rekel ji je, da ne sme tako težko delati, saj je že stara in se mora malo spočiti. Želel je delati namesto nje a babica ga ni poslušala in delala naprej. Povedala mu je,da si želi še zadnjič žeti [[ajda|ajdovo]] strnišče. Voranc jo je prestrašeno pustil dalje žeti. Babica je za nekaj tednov umrla.
[[Kategorija:Dela Prežihovega Voranca]]
| |||