Veliki angleško-slovenski slovar Oxford: Razlika med redakcijama

S pomočjo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Besedilni_korpus besedilnih korpusov] so izdelali sodoben, široko uporaben in uporabniku prijazen enosmerni dvojezični slovar. Ta slovar ni zgolj predelava ali nadgradnja katerega od že obstoječih slovarjev, ampak je povsem nov izdelek, ki pokriva obsežno angleško splošno besedišče in strokovne izraze, prav tako pa vsebuje tudi britanske in ameriške različice, lastna imena in okrajšave. Iz avtentičnih angleških besedil so pridobljeni primeri rabe, ter natančna in izčrpna obdelava težavne angleške frazeologije.

Ker je slovar enosmerni dvojezični vir, omogoča slovenskemu uporabniku pasivno rabo oz. dekodiranje in je obenem namenjen angleškim govorcem za portebe enkodiranja oz. tvorbo slovenskih besedil. Vsa vodila o zgradbi in posebnostih slovarja, tako na ravni makro kot tudi mikro strukture geselskega članka, izhajajo iz osnovne naloge slovarja, katera je pomagati uporabniku pri razumevanju angleških besedil, ter pri prevajanju iz angleščine v slovenščino. Ta je sestavljen tako, da je mogoče v njem čim hitreje najti ustrezno informacijo, še zlasti, kadar je geslo obsežno. Relativno preprost dostop do želenih podatkov omogočajo izbrane vizualne strategije - posebni simboli in tipografije. '''Prevod '''- najpomembnejšo informacijo v dvojezičnem slovarju, uvaja črni trikotnik.

V slovarju sta enakovredno zastopana oba spola - izogiba se stereotipnim predstavam o moških in ženskih vlogah. To se kaže na ravni iztočnic in neposrednih prevedkov, kot tudi na ravni ilustrativnega gradiva. V uredniški politiki se je pojavila marsikatera dilema glede tradicionalne predpostavke, da je moška oblika nevtralna, saj je bilo eno izmed temeljnih vodil opisovanje in ne predpisovanje jezika. Tako da uravnotežena raba spolov v slovarskem delu zagotavlja varnejšo odslikavo medčloveških razmerij v zunajjezikovni realnosti.

Če slovar primerjamo s sorodnim delom ''Grad-Škerlj-Vitorovič'' (DZS 1992), ki obsega 1377 strani, najdemo številne razlike. Na ravni forme je pisan v treh namesto v dveh kolonah, kar pripomore k večji preglednosti in odpravi atmosfero stisnjenosti. Lastna imena in kratice niso več samostojno poglavje, ampak sestavni del slovarja. Vsebinsko je slovar naredil opazni premik k realnosti, ker vknjižiknjiži tudi vulgarne termine, ki so jih starejši slovarji izpuščali. Taki primeri so: ''''cocksucker' -''' ''fafač, pizda'', ''''fuck off'''', ''''fuck about'''' in tudi ''''fuck up''''. Beleži tudi aktualne politične institucije: [https://en.wikipedia.org/wiki/European_Commission_of_Human_Rights] European Commission of Human Rights in ''''Eurocracy'''' ''evrokracija''. Tudi z računalništvom drži korak: ''default'', ''e-mail,'' hrati pa vsebuje tudi neaktualistične politične pojme, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/De-Stalinization destalinization], [https://en.wikipedia.org/wiki/DDR DDR] in ''glasnost'' v pomenu politične reforme v ZSSR v osemdesetih. ''Bernard Nežmah, Mladina 12, 25. 3. 2005 (Dostop 17.02.2015)''