Hladna vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m sprememba naslova |
m +nekaj sklicev |
||
Vrstica 10:
Odnosi med zahodnimi zavezniki (tj. [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Francija|Francijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]]) in [[sovjetska zveza|ZSSR]] so se začeli krhati kmalu po koncu [[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]. Nasprotja med ZDA in Sovjetsko zvezo so obstajala že prej, predvsem iz [[ideologija|ideoloških]] razlik.
Zaradi zasedbe [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih]] [[država|držav]] s strani Sovjetske zveze in uveljavljanja [[komunizem|komunizma]] v teh državah je [[Winston Churchill]] leta 1946 izjavil, da se je nad Evropo spustila [[železna zavesa]].<ref>{{Harvnb|Gaddis|2005|p=94}}</ref> Istega leta je sovjetski voditelj [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Josip Stalin]] izjavil, da je do II. svetovne vojne prišlo zaradi [[kapitalizem|kapitalističnega]] imperializma in da lahko iz istega razloga spet pride do takega konflikta.
Kot protiutež [[Vzhodni blok|Vzhodnemu bloku]] so ZDA začele v Evropi finančno in vojaško pomagati državam zahodne Evrope. Iz istega razloga so v [[Grška državljanska vojna|Grški državljanski vojni]] pomagale protikomunističnim enotam, kmalu zatem pa so bile pobudnica za ustanovitev Severnoatlantske vojaške zveze [[NATO]]. Prva večja kriza v Hladni vojni je izbruhnila s Sovjetsko blokado [[Berlin]]a v letih 1948 in 1949. Kmalu zatem je izbruhnila [[korejska vojna]], v katero so se neposredno vpletle zahodne zaveznice, komunistične vzhodne države pa so v vojni sodelovale manj očitno. S prvim testiranjem [[jedrsko orožje|atomske bombe]] v Sovjetski zvezi<ref name = "Lafeber 1993">{{Harvnb|LaFeber|1993|pp=194–197}}</ref> je Hladna vojna dobila še bolj zastrašujoč pomen.
==Po Stalinovi smrti==
Po Stalinovi smrti je na oblast prišel [[Nikita Hruščov]] in začel s t. i. [[destalinizacija|destalinizacijo]], kar je prineslo nekaj otoplitev odnosov med Vzhodom in Zahodom. Vendar je kmalu spet prišlo do konfliktov. Pod okriljem Sovjetske zveze je leta 1955 kot protiutež NATU nastal [[Varšavski pakt]], Sovjetska zveza pa je po [[revolucija|revoluciji]] leta 1956 zasedla [[Madžarska|Madžarsko]]. Sledila je postavitev [[berlinski zid|berlinskega zidu]] (1961) ter kubanska raketna kriza (1962). Po kubanski krizi je spet prišlo do dialoga med Hruščovom in ameriškim predsednikom [[John F. Kennedy|Kennedyjem]] in vzpostavljena je bila direktna linija med [[Moskva|Moskvo]] in [[Washington, D.C.|Washingtonom]] (t. i. rdeči [[telefon]]).
Konec 60. let 20. stoletja je prišlo do poskusov liberalizacije na Čehoslovaškem (t. i. [[praška pomlad]]), ki jih je sovjetska vojska krvavo zatrla.<ref>{{cite web |last=Čulík|first=Jan|authorlink=Jan Čulík |title=Den, kdy tanky zlikvidovaly české sny Pražského jara| url=http://www.britskelisty.cz/9808/19980821h.html| publisher=Britské Listy| accessdate=23 January 2008}}</ref> V istem obdobju je prišlo do [[ekonomija|gospodarske]] stagnacije Sovjetske zveze, [[oboroževalna tekma|oboroževalne tekme]] med ZDA in Sovjetsko zvezo, [[vesolje|vesoljske]] tekme, začetka konfliktov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in [[vietnamska vojna|vietnamske vojne]].
==Sedemdeseta leta==
Vrstica 29:
Nekateri sovjetski politiki pa so menili, da je potrebno reforme zaustaviti, zato je leta [[1991]] na pobudo nekaterih [[general]]ov prišlo do poskusa [[državni udar|prevrata]], ki ga je s pomočjo vojske zatrl [[Rusija|ruski]] predsednik [[Boris Jelcin]]. Čeprav se je Gorbačov vrnil na oblast, pa ni imel več pravega vpliva. Kmalu zatem je iz Sovjetske zveze izstopila [[Ukrajina]] in 31. decembra 1991 je Sovjetska zveza uradno razpadla.
==Sklici==
==Viri in reference==▼
{{refsez}}
* {{cite book|title=The Cold War: A New History|last=Gaddis|first=John Lewis|year=2005|publisher=Penguin Press|isbn=1-59420-062-9|ref=harv}}
* {{cite book|last=LaFeber| first=Walter|authorlink=Walter LaFeber|title=America, Russia, and the Cold War, 1945–1992|publisher=McGraw-Hill |year=1993|isbn=0-07-035853-2|ref=harv}}
== Glej tudi ==
| |||