Alenka Šivic Dular: razlika med redakcijama

m
v delu, np
(nč, v delu)
 
m (v delu, np)
'''Alenka Šivic Dular''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovka]] in [[slavist]]ka, * [[20. december]] [[1946]], [[Ljubljana]]
 
Red. prof. dr. Alenka Šivic Dular je od zaključka dodiplomskega študija (1971) do formalne upokojitve leta 2009 delovala na [[Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovanske jezike in književnosti oz. slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani]], in sicer na Katedri za primerjalno slovansko jezikoslovje. Ena njenih najpomembnejših zaslug na pedagoške področju sta vsebinsko oblikovanje in utemeljitev predbolonjske (od 80. let dalje) in bolonjske podobe študijskega programa Primerjalno slovansko jezikoslovje. Po njeni zaslugi se [[Univerza v Ljubljani]] kot edina univerza v svetovnem merilu danes lahko pohvali s prvo- in drugostopenjskim bolonjskim študijskim programom primerjalne slavistike. Zaradi izjemnih zaslug za razvoj slavistike ji je [[Slavistično društvo Slovenije]] septembra 2014 podelilo naziv častne članice društva.
 
==Znanstveno delo==
V okviru znanstvenoraziskovalnega dela se posveča prevsem slovanski in slovenski [[etimologija|etimologiji]] ter slovanski [[onomastika|onomastiki]], obravnava pa tudi (pra)slovanska glasovna, naglasna in oblikovna vprašanja. Pogoste teme njenega raziskovanja so tudi [[praslovanščina|praslovanska]] dialektizacija[[dialekt]]izacija in lingvogeneza posameznih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]], splošna metodološka vprašanja primerjalnega in [[zgodovinsko jezikoslovje|zgodovinskega jezikoslovja]] ter zgodovina [[slavistika|slavistike]]. Rezultate svojih raziskav je objavila v znanstveni monografiji ''Besedna družina iz korena *god- v slovanskih jezikih: pomenoslovna razčlemba v kulturološkem kontekstu'' (1990) ter več kot 70 znanstvenih člankih, prispevkih na konferencah in samostojnih poglavjih v monografijah. Sodelovala je tudi pri nastajanju ''Etimološkega slovarja[[slovar]]ja slovenskega jezika'' [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]] (1982, 1995). Bila je nosilka več raziskovalnih projektov: ''Slovenska lingvogeneza'' (od 1983), ''Starocerkvenoslovanski in cerkvenoslovanski rokopisni glagolski in cirilski korpus v Sloveniji'' (1993–1995), ''Slovensko imenoslovje'' (1994–1996). Sodelovala je oz. še vedno sodeluje pri urejanju osrednjih slovenskih slavističnih publikacij; tako je bila sourednica ''[[Slavistična revija|Slavistične revije]]'' (1983–1987), glavna in odgovorna (1991–1995) ter področna (1995–2002) urednica ''[[Jezik in slovstvo|Jezika in slovstva]]'', od leta 2005 pa je sourednica ''[[Jezikoslovni zapiski|Jezikoslovnih zapiskov]]''.
 
==Strokovno delo==
Vseskozi se udejstvuje v strokovnih in znanstvenih društvih. Bila je predsednica Slavističnega društva Ljubljana (1983–1985) in predsednica [[Mednarodni slavistični komite|Mednarodnega slavističnega komiteja]] (1998– 2003). Je članica delovne skupine za [[Slovanski onomastični atlas]] (1995–, sedež v Leipzigu), članica Komisije za standardizacijo slovenskih zemljepisnih imen ([[Geodetska uprava Republike Slovenije]]) in predsednica [[Slovenski slavistični komite|Slovenskega slavističnega komiteja]] (1998–). (So)organizirala je več mednarodnih srečanj in konferenc: ''[[Seminar slovenskega jezika, literature in kulture]]'' (1987), '[[Simpozij Obdobja|Mednarodni simpozij ''Obdobja 17'']]: ''[[Vatroslav Oblak]]'' (1996), ''Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav: ob stoti obletnici rojstva akademika Franceta Bezlaja'' (2010). Svoja znanstvena dognanja je predstavila na konferencah, znanstvenih in delovnih srečanjih doma in v tujini. Z znanstvenimi prispevki je sodelovala tako rekoč v vseh slovanskih deželah ter v Avstriji in Nemčiji. Med najpomembnejšime projekte sodi organizacija in predsedovanje 13. mednarodnega slavističnega kongresa v Ljubljani leta 2003, ki se ga je udeležilo več kot šeststo udeležencev z vsega sveta.
 
==Viri==