Redakcija: 19:11, 4. januar 2015 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj nadomestitev lifetime ← Starejše urejanje		Redakcija: 04:25, 24. februar 2015 uredi razveljavi Inoslav Bešker (pogovor \| prispevki) 18 urejanj m Urejeni kurzivi Novejše urejanje →
Vrstica 1: :''Glej tudi [[Parma (razločitev)]].'' '''''Viktor Parma''', [[Slovenci\|slovenski]] [[skladatelj]] in [[dirigent]] [[Italijani\|italijanskega]] rodu, * [[20. februar]] [[1858]], [[Trst]], † [[25. december]] [[1924]], [[Maribor]].'' == ''Življenje'' == {{Infopolje Oseba\|image=Viktor Parma.jpg}} ~~'' skladateRojen~~Rojen je bil v Trstu Slovencu Ivanu Parmi, policijskemu svetniku, in materi Matildi, rojeni de Mattel, sorodnici škofa [[~~Ivan~~Josip Juraj Strossmajer\|IJ. J. Strossmajerja]]. Svojo mladost je Viktor Parma preživel v [[Benetke\|Benetkah]], Trstu, [[Zadar\|Zadru]], [[Novo mesto\|Novem mestu]] in Tridentu na [[Tirolska\|Tirolskem]], kjer je na tamkajšnji [[Gimnazija\|gimnaziji]] [[Matura\|maturiral]]. Na [[Dunaj]]u je študiral [[pravo]] in hkrati obiskoval predavanja skladatelja [[Anton Bruckner\|Antona Brucknerja]]. Kot študent se je preživljal s poučevanjem glasbe, pričel pa je skladati svojo prvo opereto ''Princ Lizika''. Ker je ni končal, je glasbo kasneje uporabil za opereto ''Caričine amazonke''. Služboval je kot jurist v upravnih službah po raznih slovesnkih krajih, kot okrajni glavar v [[Litija\|Litiji]] je bil leta 1915 prisilno upokojen. V večini krajev, kjer je delal, je organiziral tudi glasbeno življenje. Po končani [[prva svetovna vojna\|1. svetovni vojni]], ki jo je preživel na Dunaju, je deloval kot [[zborovodja]] (častni kapelnik) v [[Maribor]]u. Umrl je za posledicami težke operacije v mariborski bolnici. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer počiva na pokopališču pri [[Centralno pokopališče Žale\|Sv. Križu]].''▼ ▲Po končani [[prva svetovna vojna\|1. svetovni vojni]], ki jo je preživel na Dunaju, je deloval kot [[zborovodja]] (častni kapelnik) v [[Maribor]]u. Umrl je za posledicami težke operacije v mariborski bolnici. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer počiva na pokopališču pri [[Centralno pokopališče Žale\|Sv. Križu]].'' ''Po njem je poimenovana tudi [[Ljubljana\|ljubljanska]] [[Parmova ulica, Ljubljana\|ulica]] za [[Bežigrad]]om.''▼ ▲''Po njem je poimenovana tudi [[Ljubljana\|ljubljanska]] [[Parmova ulica, Ljubljana\|ulica]] za [[Bežigrad]]om.'' ~~==''Delo''==~~ ''V skladateljskem smislu se je zgledoval po [[Giuseppe Verdi\|Verdiju]], delno pa se je približal tudi [[verizem\|verizmu]]. Ustvaril je več [[opera\|opernih]] in operetnih del ter bil doma najpopularnejši skladatelj svojega časa. Parma še danes velja za našega najplodovitejšegalja odrskoglasbenih del.''▼ ==~~= ''Opere'' =~~Delo== ▲''V skladateljskem smislu se je zgledoval po [[Giuseppe Verdi\|Verdiju]], delno pa se je približal tudi [[verizem\|verizmu]]. Ustvaril je več [[opera\|opernih]] in operetnih del ter bil doma najpopularnejši skladatelj svojega časa. Parma še danes velja za našega najplodovitejšegalja odrskoglasbenih del.'' * [[Urh, grof celjski (opera)\|Urh, grof celjski]] - prva v celoti komponirana slovenska zgodovinska romantična opera v treh dejanjih ([[1895]]), * [[Ksenija (opera)\|Ksenija]] - opera v enem dejanju ([[1896]]),▼ === Opere === * [[Stara pesem (opera)\|Stara pesem]] - opera v enem dejanju ([[1897]]),▼ * ''[[~~Zlatorog~~Urh, grof celjski (opera)\|~~Zlatorog~~Urh, grof celjski]]'' - prva v celoti komponirana slovenska zgodovinska romantična opera v treh dejanjih ([[~~1919~~1895]]), ▲* ''[[Ksenija (opera)\|Ksenija]]'' - opera v enem dejanju ([[1896]]), * Pavliha - komična opera v treh dejanjih; dokončal jo je [[Ivan Muhvić]].▼ ▲* ''[[Stara pesem (opera)\|Stara pesem]]'' - opera v enem dejanju ([[1897]]), * ''[[Zlatorog (opera)\|Zlatorog]]'' - opera v treh dejanjih ([[1919]]), ▲* ''Pavliha'' - komična opera v treh dejanjih; dokončal jo je [[Ivan Muhvić]]. === Operete === * ''[[Caričine amazonke (opereta)\|Caričine amazonke]]'' - opereta v treh dejanjih ([[1902]]), * ''Nečak'' - opereta v treh dejanjih ([[1906]]), * ''Venerin hram'' - opereta v treh dejanjih ([[1908]]), * ''Zaročenec v škripcih'' - opereta v treh dejanjih ([[1917]]). === Scenska glasba === * ''Rokovnjači'' ([[Fran Govekar]]) (1897), * ''Legionarji'' (Fran Govekar) ([[1903]]), * ''Mogočni prstan'' ([[Fran Milčinski]]) ([[1923]]). === Ostala dela === * Godalni kvartet v a-duru (1922), * balada »''Povodni mož«'' za soliste, zbor in orkester (1911). == Literatura ==

Viktor Parma: Razlika med redakcijama