Spomenik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
G-Cup (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 5:
'''Spomenik''' ali javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge [[simbol]]ične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce.
Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvojnimdvema namenomdodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki prispeva k lepšemu videzu njegove okolice (npr. [[mesto|mesta]]). Načrtno zgrajena mesta so včasih osnovana okoli spomenikov (primera sta [[Washington]] in [[Brasília]]). Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). V [[Angleški jezik|angleščini]] beseda »monumental« (monumentalen, velik, veličasten; povzeto iz latinščine) opisuje nekaj, kar je veliko in mogočno.
 
S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostankovostalin, ob njih celo izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti;. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr.: [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine, so spomeniki UNESCO. Trenutno je na listi 981 spomenikov ali območij v 160 državah. V Sloveniji imamo tri območja, ki so na listi svetovne kulturne dediščine: Škocjanske jame, Kolišča na Ljubljanskem barju in Tehniška dediščina Idrije. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi.
 
Javni spomeniki sporočajo [[zgodovina|zgodovinske]] ali (in) [[politika|politične]] informacije. Z njimi se zelo pogosto utrjuje oblast ali kaže svojo moč vladajoči politični sistem (npr. [[Lenin]]ovi kipi v nekdanji [[Sovjetska unija|Sovjetski zvezi]]). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je seznanjanje os pomembnihpomembnimi dogodkihdogodki ali osebnostihosebnostmi iz preteklosti. Navadno se postavlja spomenike mrtvim osebam; redke žive osebe s spomeniki so pogosto diktatorji, kralji, vojskovodje.
 
Posamezne večje javne spomenike postavlja [[država]], večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki.
 
Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih [[civilizacija|civilizacij]]. [[Egipt|Egipčanske]] [[Piramida|piramide]], grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - [[Antična Grčija|grški]] [[Partenon|Parthenon]] so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva, ki stojijo na grobovih svetnikov. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta [[Združene države Amerike|ameriški]], v Franciji izdelan [[Kip svobode]] in [[Francija|francoski]] [[Eiffelov stolp]], ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku. Običajno ima vsaka država en sam spomenik neznanemu junaku, ki ga postavijo na pomemben prostor glavnega mesta.
 
Slovenija je kot samostojna država je postavila malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so betonske piramide ali zidovi z napisi. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik, posvečen žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje.
== Tipi javnih spomenikov ==
* [[Kip]]i so abstraktne kiparske oblike ali figure slavnih osebnosti (Prešeren, Cankar, Maister), oblike za slavljenje dogodkov ali simbolov ([[Kip svobode]])
* Arhitekturni spomenik je širšaobjekt ali skupina objektov. So abstraktna, nefiguralna oblika ali stena, geometrijska oblika, manjši objekt, okrašen s slikami ali manjšimi kipi (Draga, Dražgoše, Ljubelj) oznake za slavljenje dogodkov, kamor sodijo tudi obeliski, slavoloki, stebri ali stavbe (Plečnikov Ilirski steber ali vodnjak ustanovitvi OF; spominski steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše,... )
* [[Slavolok]] je eno ali triločna zgradba, ki slavi vojaške ali politične dosežke, zlasti v antiki: ([[Titov slavolok]]), ([[Konstantinov slavolok]]), oba v Rimu; lahko je del sakralne stavbe.
* [[Spominski steber]] ali manjši stolp s [[kip]]om na vrhu, lahko je okrašen z reliefi; od antike naprej tip spomenika ([[Trajanov steber]]) v Rimu, steber na Place Vendome v Parizu, Marijin steber na Levstikovem trgu v Ljubljani
* [[Obelisk]] je slopast monolit s piramidalno konico, postavljen v čast bogu ali kot spomin ([[Egiptovski obelisk]]), večina o. je prenesena iz Egipta ali posnema staro obliko.
* Spominska tabla je samostojno stoječa večja plošča ali več plošč s spominskimi napisi in drugimi okrasi, lahko reliefi.