Brizgači: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dp./ samoobramba
dp./ telesne znač. + slika; -- {{v delu}}
Vrstica 16:
* ''[[Molpadida]]'' <small>Haeckel, 1896</small>
}}
{{v delu}}
'''Brizgači''' ([[znanstveno ime]] '''''Holothuroidea''''') so skupina [[iglokožci|iglokožcev]], v katero uvrščamo preko 1.700 vrst<ref>{{navedi splet|url= http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=14503|title=WoRMS taxon tree|accessdate=17.2.2015|date=2014|publisher=World Register of Marine Species (WoRMS)}}</ref> z največjim deležem v azijskem delu [[Tihi ocean|Tihega oceana]]<ref>{{cite journal |author=Du H ''s sod.'' |year=2012 |title=Transcriptome Sequencing and Characterization for the Sea Cucumber ''Apostichopus japonicus'' (Selenka, 1867) |journal=PLoSone |volume=7 |issue=3|pages=e33311|doi=10.1371/journal.pone.0033311| url=http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0033311}}</ref>. Imajo na videz dvobočno somerno valjasto telo, vendar je notranja struktura zvezdasto somerna, kot pri ostalih iglokožcih. Razširjeni so v skorajda vseh morjih, bivajo pa predvsem v globljih predelih na morskem dnu.
 
Vrstica 25 ⟶ 24:
Brizgači imajo podolgovata valjasta telesa, ki v dolžino merijo od 3 cm do enega metra, v premeru pa tudi do 24 cm (npr. rod ''Stichopus''). Čeprav so le malo podobni ostalim tipičnim iglokožcem zaradi na videz dvobočno (bilateralno) somernega valjastega telesa in odsotnih zunanjih delov skeleta, je notranja zgradba brizgačev še vedno zvezdasto (radialno) somerna. Prav tako ne obstaja zgornji oz. aboralni ter ustni ali spodnji del telesa, kot npr. pri [[morske zvezde|morskih zvezdah]] in [[kačjerepi]]h, pač pa kvečjemu hrbtna in trebušna stran telesa. Ustna odprtina, ki je obkrožena z [[lovka]]mi, leži spredaj, zadnjična odprtina pa je na zadnji strani.
 
Na trebušni strani se nahajajo brazdne nožice, s katerimi se brizgači počasi premikajo po morskem dnu. [[Črvičke]] (Apodida) brazdnih nožic nimajo in se po dnu premikajo s krčenjem telesa. Kot vsi iglokožci imajo tudi brizgači [[notranji skelet]], ki se nahaja tik pod kožo. Ta se sestavljen iz mikroskopsko majhnih delcev, imenovanih osikli oz. skleriti, katerim daje oporo [[Vezivo (biologija)|vezivno tkivo]]. Na hrbtni strani ima mnogo vrst posejane številne mesnate izrastke trnaste oblike (papile), na njihovih vrhovih pa se nahajajo živčni končiči.
[[Slika:Holothuria_tubulosa_Lefkada09_7769.JPG|thumb|right|250px|Cevasti brizgač (''Holothuria tubulosa''), ena od najbolj znanih živali v slovenskem morju]]
 
Izmenjava dihalnih plinov poteka v cevkah oz. tubulih, ki sestavljajo t. i. dihalni drevesi, ki se nahajata levo in desno od [[prebavni trakt|prebavnega trakta]]. Kot vsi iglokožci imajo vodovodni (ambulakralni) sistem, ki daje hidravlični pritisk lovka in brazdnim nožicam, potreben za premikanje, ter odprti [[obtočila|krvožilni]] oz. hemalni sistem, ki je bolj zapleten od sistemov pri ostalih iglokožcih in ima dobro razvite žile ter odprte votline oz. sinuse.
 
Vrstica 51 ⟶ 50:
 
=== Brizgači v Sloveniji ===
V slovenskem morju biva 10 vrst brizgačev. Najbolj znani brizgač, hkrati pa tudi eden od najbolj znaniznanih iglokožeciglokožcev ter živalživali v slovenskem morju, je [[cevasti brizgač]] (''Holothuria tubulosa''), ki ima črno telo dolžine okoli 30 cm in se pogosto pojavlja v velikih skupinah na plitvem peščenem morskem dnu. Njemu podoben je [[mehki brizgač]] (''H. forskali''). Iz družine [[morske kumare|morskih kumar]] (Cucumariidae) bivata pri nas [[navadna morska kumara]] (''Ocnus planci'') ter manjša [[tržaška morska kumara]] (''Leptopentacta tergestina''). Od črvičk živi v muljastem dnu [[prstasta črvička]] (''Labidoplax digitata'').
 
=== Prehrana ===