Natrijev karbonat: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Infopolje |
m dopolnitev uvoda |
||
Vrstica 51:
| Odor = brez vonja
| Density = 2,54 g/cm<sup>3</sup> (25 °C, brezvoden)<br> 1,92 g/cm<sup>3</sup> (856 °C)<br> 2,25 g/cm<sup>3</sup> (monohidrat)<ref name=cod>J.P. Harper, E. Antipov, U. Bismayer, H. Huppertz, V. Petrícek, R. Pöttgen, W. Schmahl, E.R.T. Tiekink, X. Zou, uredniki (1936). ''Crystal Structure of Sodium Carbonate Monohydrate, Na<sub>2</sub>CO<sub>3</sub>.H<sub>2</sub>O''. Zeitschrift für Kristallographie - Crystalline Materials (De Gruyter) '''95''' (1): 266–273. doi: 10.1524/zkri.1936.95.1.266. ISSN 2196-7105. Pridobljeno 25. julija 2014.</ref> <br> 1,51 g/cm<sup>3</sup> (heptahidrat)<br> 1,46 g/cm<sup>3</sup> (dekahidrat)<ref name=crc>D.R. Lide, urednik (2009). ''CRC Handbook of Chemistry and Physics''. 90. izdaja). Boca Raton, Florida. CRC Press. ISBN 978-1-4200-9084-0.</ref>
| Solubility = dekahidrat:<br> 7 g/100 mL (0 °C)<br> 16,4 g/100 mL (15 °C)<br> 34,07 g/100 mL (27,8 °C)<br> heptahidrat:<br> 48,69 g/100 mL (34,8 °C)<br> monohidrat:<br> 50,31 g/100 mL (29,9 °C)<br> 48,1 g/100 mL (41,9 °C)<br> 45,62 g/100 mL (60 °C)<br> 43,6 g/100 mL (100 °C)<ref name=sioc>A. Seidell, W.F. Linke (1919). ''Solubilities of Inorganic and Organic Compounds''. 2. izdaja. New York: D. Van Nostrand Company. str. 633.</ref>
| SolubleOther = topen v vodnih raztopinah alkalij,<ref name=sioc/> in [[glicerol]]u,<br> rahlo topen v [[etanol]]u,<br> netopen v [[ogljikov disulfid|ogljikovem disulfidu]], [[aceton]]u, alkil acetatih, benzonitrilu in tekočem [[amonijak]]u<ref name=doc00>C.A. Messinger, D.A. Hahn (1921). ''A Dictionary of Chemical Solubilities: Inorganic''. 2. izdaja. New York: The MacMillan Company. str. 208–209.</ref>
| Solubility1 = 98,3 g/100 g (15,5 °C)<ref name=doc00 />
Vrstica 106:
'''Natrijev karbonat''', bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je [[natrij]]eva sol [[ogljikova kislina|ogljikove kisline]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] Na<sub>3</sub>CO<sub>3</sub>.
Kristalna soda ima pri sobni temperaturi vezanih
Pridobiva se lahko z izluževanjem iz pepela rastlin, ki so rasle na zemlji, bogati z natrijem. Takšne so predvsem rastline z [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], [[Alge|haloge]] s [[Škotska|Škotske]] in morsko rastlinje iz [[Španija|Španije]]. Pepel omenjenih rastlin se bistveno razlikuje od lesnega pepela, ki je bogat s [[kalijev karbonat|kalijevim karbonatom]] (pepelika, K<sub>2</sub>CO<sub>3</sub>).<ref> [http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/soda_ash/soda-ash-industry.pdf minerals.usgs.gov].</ref> Industrijsko se proizvaja iz [[Kuhinjska sol|kuhinjske soli]] (NaCl) in [[Apnenec|apnenca]] (CaCO<sub>3</sub>) po [[Solvayev postopek |Solvayevem postopku]].
| |||