Avtocesta: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pravopis; slog; dodane np |
|||
Vrstica 1:
[[Slika:Klanec Medvedjek A1.jpg|thumb|300px|right| [[Avtocesta A2]], klanec Medvedjek na dolenjskem kraku.]]
'''Ávtocésta''' je [[cesta]], namenjena daljinskemu prometu [[motorno vozilo|motornih vozil]], z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.
Avtoceste imajo asfaltne ali cementno-betonske voziščne konstrukcije, novejše so opremljene s protihrupno zaščito. Ločilni pas med smernima voziščema je običajno ozelenjen in ima varnostno ograjo, lahko je tudi zasajen z grmičevjem
Avtoceste so opremljene z [[oskrbna postaja|oskrbnimi postajami]] v okviru katerih so lahko [[bencinska črpalka|bencinske črpalke]], [[restavracija na avtocesti|restavracije]], prostor za rekreacijo in podobno. Novejše avtoceste, predvsem pa zahtevnejši odseki s predori in viadukti so opremljeni tudi s posebno prometno opremo imenovano ITS (Intelligent transportation system) preko katere v nadzornih centrih poteka nadzor nad prometom.
Vrstica 10:
== Slovensko avtocestno omrežje ==
{{glavni|Slovensko avtocestno omrežje}}
[[Slika:Avtocesta-znak.jpg|thumb|150px|right|Prometni znak za avtocesto.]]
Prvih 32 [[kilometer|kilometrov]] štiripasovne avtoceste v [[Slovenija|Sloveniji]] (in tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) je predstavljal odsek [[Vrhnika]] - [[Postojna]], v uporabi je od [[29. december|29. decembra]] [[1972]].
Sedanji slovenski avtocestni »[[križ]]« je koncem leta 2010 obsegal:
* v smeri severovzhod-jugozahod je [[avtocesta A1]]: meja
** odsek proti [[Italija|Italiji]], [[avtocesta A3]]: razcep Gabrk pri [[Divača|Divači]] - [[Fernetiči]] - meja z Italijo
** odsek proti [[Hrvaška|Hrvaški]], [[avtocesta A4]]: razcep [[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]] - Draženci - del t.i. »Pyhrnske« smeri
Vrstica 21:
== Evropsko avtocestno omrežje ==
Večje število avtocest tvori avtocestno omrežje. Posebej
Avtoceste so prisotne v večini evropskih držav razen v Estoniji, Latviji, na Malti, Islandiji in še nekaterih manjših državah. V mnogo primerih predstavljajo mednarodne povezave v pomembnih prometnih koridorjih.
=== Nemčija ===
Prva avtocesta na svetu je bila zgrajena v Berlinu in bila odprta leta 1921. Ker je bila zgrajena z zasebnim kapitalom, je bilo treba plačati cestnino.
Kot prva javna avtocesta Nemčije je bila po treh letih gradnje odprta 6. avgusta 1932 cesta med Kölnom in Bonnom (odprl jo je takratni župan Kölna, [[Konrad Adenauer]] - trenutno je to A555). Imela je dve ločeni smerni vozišči, kar se danes šteje kot minimalni standard za izraz "avtocesta". Leta 1958 so jo razširili, da bi zagotovili uradni status avtoceste.
Gradnja avtoceste Köln-Düsseldorf (zdaj del A3) je bila določena z zakonom leta 1929. 2,5 km dolg odsek so začeli graditi leta 1931 in je bil 1933. končan. Prvi načrt za izgradnjo resnično velike in pomembne avtoceste je bil načrt HaFraBa (hanzeatska mesta-Frankfurt-Basel), kar je približno potek današnje avtoceste A5 in v severnem delu A7. Del ceste Frankfurt-Darmstadt-Mannheim-Heidelbergu je bil dejansko zgrajen in povezan z načrti HaFraBa od leta 1933. HaFraBa je bila tudi izvor besede "avtoceste" po analogiji z železnico.
=== Avstrija ===
Avtoceste so se začele graditi v Avstriji v času [[Tretji rajh|nemškega rajha]] po letu 1938. Istega leta so bili zaključeni prvi deli na zahodni avtocesti v bližini Salzburga. Med drugo svetovno vojno se je širitev avtocestnega omrežja v skupni dolžini 16,8 km ustavila in se nadaljevala šele potem, ko je Avstrije z [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijsko državno pogodbo]] leta 1955 ponovno postala
[[Slika:Avtocesta v Švici.jpg|thumb|350px|left|Avtocesta A9 v Švici po dolini Rhone.]]
=== Švica ===
Prva gorska cesta v Švici je bila "Ausfallstraße Luzern-Süd", ki je bila odprta leta 1955 (zdaj del A2). Šele pozneje s širitvijo je dobila status
=== Italija ===
Prva avtocesta v Italiji in hkrati dostopna vsem je AUTOSTRADA dei Laghi. Prvi odsek med Milanom in Varesejem je leta 1924 gradilo zasebno podjetje Dr.-Ing. Puricelli in je bila plačljiva. Avtocesta je imela en vozni pas v vsako smer. Zgrajeni so bili tudi posebni priključki za
=== Francija ===
Prva avtocesta v Franciji, Autoroute de Normandie, je bila zgrajena leta 1940. Zaradi druge svetovne vojne so se dela zavlekla in je bila odprta šele leta 1946. Uradni naziv "AutoRoute" je bil uveden leta 1955.
=== Združeno kraljestvo
Graditi so jih pričeli leta 1949 s posebnim cestnim zakonom. Prvo so odprli 5. decembra 1958 pri Prestonu.
===
The Long Island Motor Parkway (LIMP), znana tudi kot Vanderbilt Parkway je bila zgrajena leta 1908 kot zasebna cestna povezava v državi New York in je bila cestninska cesta. Oblikovanje križanj z drugimi cestami je bilo predhodnik današnjih rešitev. Leta 1938 jo je država New York dala zapreti.
=== Nizozemska ===
Nizozemska ima s 57,5 kilometrov največji delež avtocestnih kilometrov na
=== Norveška ===
Leta 1960 so začeli na Norveškem načrtovati obsežno avtocestno mrežo, vendar se je gradnja ustavila po le 45 kilometrih zaradi visokih stroškov gradnje. Namesto tega so se omejili na gradnjo hitrih cest. Šele na prehodu v leto 2000 so pričeli z gradnjo avtocest predvsem s širjenjem obstoječih hitrih cest. Leta 2004 je norveško cestno omrežje imelo le 193 km avtocest.
Posebnost na norveškem je, da se širitev v glavnem financira iz cestnine, medtem ko je vzdrževanje v javno-zasebnem partnerstvu. Ko se investicijski stroški izplačajo, se odpravi cestnina.
Vrstica 63:
=== Poljska ===
Leta 1945 je imela Poljska le nekaj, v nacističnem obdobju zgrajenih avtocest v Pomorjanskem in Šleziji. Do leta 1970 ni bilo novih gradenj celo več, odseki so komaj ohranili stanje. Šele leta 1980 se je zares začela gradnja celovitega avtocestnega omrežja. Koncem leta 2011 ima poljsko avtocestno omrežje
== Označevanje avtocest ==
[[Slika:Highway speed limits europe with indicator colors.png|thumb|300px|right|Oznake avtocest in splošne omejitve hitrosti v Evropi.]]
V Evropi so avtoceste označene z modro in zeleno oznako.
=== Modre oznake ===
Vrstica 78:
* Velika Britanija in Severna Irska
* Irska
* Luksemburg
* Nizozemska
* Norveška
Vrstica 87:
* Slovaška
* Španija
* Češka
* Madžarska
* Belorusija
|}
Vrstica 99:
* Azerbajdžan
* Bosna in Hercegovina
* Bolgarija
* Danska
* Finska
Vrstica 121:
== Prometna pravila ==
Zaradi [[prometna varnost|varnosti prometa]] in varstva okolja, imajo skoraj vse države razen Nemčije splošno
Ustavljanje, obračanje, vzvratna vožnja in vožnja v nasprotno smer, so na avtocesti strogo prepovedana. Izjeme so prostori za parkiranje. Vozniki, katerih vozilo se je pokvarilo, počakajo na desni strani ceste na odstavnem pasu ali v odstavni niši (če obstajajo).
== Obseg prometa ==
Avtoceste so zasnovane tako, da prenesejo gost promet. Na primer 4-pasovna avtocesta z odstavnimi pasovi do 70.000 vozil na dan. Glede na delež tovornega prometa, se lahko ta vrednost spreminja. Najvišji pretok prometa v višini do 2.600 avtomobilov na uro, na voznem pasu, zaradi zmanjšane varnostne razdalje zahteva omejitev hitrosti na 85 km
== Varnost v cestnem prometu ==
Avtoceste imajo najnižji delež skupnega števila nesreč. K temu bistveno pripomorejo: ločena smerna vozišča, [[izvennivojsko križanje|izvennivojska križanja]] z drugimi komunikacijami, [[varnostne ograje|varnostne]] in varovalne ograje, ustrezna [[prometna signalizacija]] in oprema za vodenje in nadzor prometa ter ustrezno redno in gradbeno vzdrževanje avtocest. Kljub velikemu prometu in visokim hitrostim, je bilo na primer na nemških avtocestah v letu 2002 le 7% nesreč s telesno poškodbo
Praviloma so avtoceste osvetljene le v mestnih območjih ter ob večjih križanjih z drugimi cestami. Avtocestni predori so vedno osvetljeni. V številnih drugih državah (npr. Francija in Velika Britanija), je osvetljena večina avtoceste v urbanih območjih in vsa avtocestna križišča. Obstajajo nekatere države kot so Belgija in Luksemburg, kjer
== Cestnina ==
V mnogih državah je potrebno plačati za vožnjo po avtocestah [[cestnina|cestnino]]. To je lahko časovno omejena vinjeta v obliki nalepke ali se plača odvisno od dolžine prevožene poti.
V Avstriji se za tovornjake od 1.
== Varstvo okolja ==
[[Slika:Ekodukt na A5 v Gančanih.JPG|thumb|300px|right| [[Avtocesta A5]], Ekodukt v Gančanih - objekt omogoča prehajanje živali preko avtoceste.]]
Gradnjo ali dograditev avtocest običajno kritizirajo okoljevarstveniki. Opozarjajo na dodatno obremenitev s prometnim [[šum|hrupom]] na [[naravno okolje|okolje]]
Okoljevarstveniki se pritožujejo zaradi rabe prostora in povečanja drobljenja [[Habitat|habitatov]]. Nadomestni habitati se sicer financirajo iz sredstev za gradnjo novih avtocest, vendar je škoda kjub vsemu povzročena. Zagovarjajo predvsem stališče, da je namesto novih cest bolje uveljavljati okolju prijaznejše poti in prometna sredstva.
Problem predstavlja tudi dejavno širjenje mest in s tem mestnih cest. Zaradi krajše razdalje in časa potovanja, se zaposleni selijo stran od svojih delovnih mest. To pa vodi do vse več prometa na avtocestah, kar spet zahteva nove ceste oziroma širitev obstoječih ali drugačno prometno politiko.
Eden od načinov za zmanjšanje negativnih vplivov avtoceste na okolje, je metoda združevanja poti (koridorjev). Tako je poleg že obstoječe poti (kot je obstoječa železniška proga) mogoče iskati lokacijo za novo avtocesto. S tem načelom se zmanjša razdrobljenost in prostor manj obremenjuje. Še en ukrep, ki poskuša zmanjšati učinke razdrobljenosti krajine, je gradnja posebnih objektov za prehajanje prosto živečih živali.
== Glej tudi ==
| |||