Kampala: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zgodovina: dp |
+ |
||
Vrstica 47:
Leta 1900 so Britanci tudi formalno prevzeli oblast in imenovali kolonialnega upravitelja, ki se je naselil v Kampali. Do 1906 je število prebivalcev naraslo že na 30.000, večinoma azijskih delavcev, ki so pred tem gradili železniško povezavo s [[Kenija|Kenijo]], v kasnejših desetletjih pa so prevzeli nadzor nad mestnim gospodarstvom. Zaradi prenaseljenosti so se Britanci odločili preseliti upravo na bolj miren kraj, v Entebbe na obali Viktorijinega jezera nekaj deset kilometrov stran, razvoj Kampale pa se je kljub temu nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. Poselitev je sledila tipičnemu vzorcu rasnega razlikovanja, z Evropejci na vrhu gričev in Azijci na nižjih delih pobočij, Afričani pa v mestu, z izjemo predmestja Katwe, sploh niso smeli živeti in so se vozili na delo iz okoliških vasi.<ref name="EncHist"/>
Leta 1949 je mesto z že skoraj 60.000 prebivalci dobilo status občine. V 1950. letih se je pričela spreminjati rasna struktura, saj je Kampala z ustanovitvijo afriških predelov na vzhodu dobila tudi črnske prebivalce. Desetletje so zaznamovale težnje po emancipaciji in postopen umik Britancev, tako da je leta 1959 zaprisegel prvi črnski župan. Po osamosvojitvi Ugande leta 1962 je Kampala spet postala glavno mesto in sedež oblasti; do leta 1968 je število prebivalcev naraslo že na 330.000 in v njeno administrativno območje je bilo vključenih več okoliških vasi. Leta 1971 pa je prišel na oblast diktator Idi Amin, ki je pričel s kampanjo »afrikanizacije« in iz mesta izgnal 100.000 Azijcev. Krvava medetnična obračunavanja, ki so zaznamovala njegovo vladavino, so po drugi strani povzročila priliv beguncev s podeželja v razmeroma varno okolje mesta.<ref name="EncHist"/>
== Sklici in opombe ==
| |||