Arhitektura: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 50:
Novi materiali omogočajo razvoj novih tipov konstrukcije, kar pa je velikokrat pomenilo tudi novo poglavje v arhitekturni zgodovini.
=== Arhitekturni kontekst ===
''lat. contextus: združen, spojen skupaj, strukturiran; contextere: stkati, splesti, združiti.''
V arhitekturni pojmovnik se je beseda kontekst uvrstila v sredini šestdesetih let dvajsetega stoletja, sočasno s pričetkom polemične debate v stroki, ki je kritično obravnavala modernizem. Gre za enega temeljnih pojmov arhitekturne teorije in prakse in nadomešča nekatere prej uporabljane termine, na primer okolje, okolica, ozadje, ...<ref>{{Navedi knjigo|title = Words and Buildings: A Vocabulary of Modern Architecture|last = Forty|first = Adrian|publisher = Thames & Hudson|year = 2004|isbn = 978-0500284704|location = London|pages = }}</ref>
Temeljna ugotovitev, nujna za razumevanje in načrtovanje arhitekture in obstoječa tudi v ostalih umetniških panogah, je, da arhitekturno delo vedno nastaja znotraj konkretnega okolja oz. konteksta. Opredelimo ga lahko kot kompleksen sestav različnih prostorsko-časovnih, socialno-ekonomskih dejavnikov in drugih vplivov. Konkretneje, le-ti rangirajo od družbenega, političnega, kulturnega, zgodovinskega, ekonomskega ozadja, v katerem je neko delo realizirano, kot tudi do bolj eksplicitnih elementov okolja: klima, topografija, stavbno tkivo, osi prostora, ... Kljub občasnim tendencam v stroki, da bi kontekst na različne načine delili (denimo na fizični kontekst in družbeni kontekst), gre za vseobsežno situacijo, ki obsega vse plasti trenutne resničnosti. Pri tem je nujno zavedanje, da je lokalni kontekst vedno le fragment globalnega in sam zase ne obstaja: konteksti so detajli globalnega konteksta, razumljivi so samo z ozirom na to.<ref>{{Navedi knjigo|title = "Notes on Contextual Architecture"|last = baukuh|first = |publisher = an Rocco: Fuck Concepts! Context!.|year = 2012|isbn = |location = |pages = }}</ref>
Vsako arhitekturno delo je torej neločljivo povezano s prostorom in časom, v katerih nastaja, kontekst pa je skupek pogojev, ki vplivajo na proces projektiranja arhitekture. Razumevanje le-teh je za načrtovanje arhitekture bistveno, kar je moč doseči s poglobljeno analizo lokalnega in globalnega konteksta. Prav zaradi tega medsebojnega odnosa so za snovanje arhitekture nujno potrebne predhodne analize določenega sistema v določenem stanju. Preden v prostor posegamo, moramo razbrati, kaj je tam že prisotno, kaj tam že obstaja<ref>{{Navedi knjigo|title = Theory Architecture Concepts Principles: Concepts, Themes and Practices|last = Johnson|first = Paul-Alan|publisher = John Wiley & Sons|year = 1994|isbn = 978-0471285335|location = New York|pages = }}</ref>, da lahko v njem razvijemo arhitekturno rešitev. Kontekst je najpomembnejši izhodiščni material za koncept arhitekturnega dela: na podlagi konteksta arhitekt razvije arhitekturni koncept ali idejo.
Kontekst torej nujno vpliva na arhitekturno delo, velja pa tudi obratno, arhitektura vpliva na kontekst, ga dopolnjuje in spreminja. Ker sta tako arhitektura in prostor, v katerem se ta pojavi, neločljiva in ključno povezana, je tako arhitektura ne samo znanje razbiranja konteksta ampak tudi njegova fizična transformacija.<ref>{{Navedi knjigo|title = "Notes on Contextual Architecture"|last = baukuh|first = |publisher = San Rocco: Fuck Concepts! Context!|year = 2012|isbn = |location = |pages = }}</ref> Vsaka arhitekturna rešitev je tako specifična za določen prostor in posledično neponovljiva kjerkoli drugje.<ref>{{Navedi knjigo|title = Architecture of Adrian Smith, SOM: Toward a Sustainable Future|last = Beaver|first = Robyn, ur.|publisher = Images Publishing Group|year = 2007|isbn = 978-1864701692|location = |pages = }}</ref> Naloga arhitekture je kontekst poskusiti kritično razumeti in nanj odgovoriti, vanj poseči.<ref>{{Navedi knjigo|title = "Building Context: When Architecture Becomes the Background"|last = Russi|first = Nicola|publisher = San Rocco: Fuck Concepts! Context!|year = 2012|isbn = |location = |pages = }}</ref> Redefinicija konteksta s strani arhitekture je najbolje vidna na fizični ravni, kot poseg v urbano, kulturno ali naravno krajino, vendar arhitektura lahko spreminja tudi socialno-ekonomski kontekst, kot je bilo denimo očitno v primeru Guggenheimovega muzeja v španskem Bilbau.
=== Kritični regionalizem ===
''Za razliko od korenin drevesa, nas naše korenine ne napravijo negibljivih; kažejo nam smer in čas ‐ sever, jug, vzhod, zahod, včeraj, jutri, danes, nebo in votlino.''<ref>{{Navedi knjigo|title = Luis Barragan: The Quiet Revolution|last = Zanco|first = Federica|publisher = Skira Editore|year = 2001|isbn = 88-8118-743-4|location = Italija|pages = 13}}</ref>
Izraz '''kritični regionalizem''' se je začel pojavljati kot arhitekturni koncept začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja. Prva sta takrat izraz opredelila Alexander Tzonis in Liane Lefaivre in le malo za njima je o njem začel pisati Kenneth Frampton. Teorija sloni na primerih uspešne sodobne arhitekturne prakse. Arhitektura kritičnega regionalizma v svoji zasnovi upošteva lokalne, naravne, kulturne in zgodovinske aspekte, ki so bili v preteklosti pogosto spregledani ozroma napačno razumljeni. Povzeto na kratko ‐ arhitektura kritičnega regionalizma izhaja iz lokalnega prostora, klime in časa v katerem je nastala. Velik pomen priprisuje svetlobi, taktilnosti in uporabi lokalnih materialov. Bistvena je ambientalna kvaliteta grajenega, arhitektura ne služi zgolj uporabni funkciji ‐ zavetje, varnost, uporabnost arhitekturne ureditve, objekta ali posameznih prostorov - temveč poleg tega ponuja človeku dom, prostor osebne svobode, prostor kjer človek lahko prebiva.<ref>{{Navedi knjigo|title = Modern Architecture: A Critical History|last = Frampton|first = Kenneth|publisher = Thames & Hudson|year = 2007|isbn = 978-0-500-20395-8|location = United Kingdom|pages = 314-327}}</ref> Spoštuje avtentičnost okolja in kulture, a razlikuje med poglobljenim razumevanjem tradicije in naivnimi poskusi oživitve izgubljenega podeželskega stila.<ref>{{Navedi knjigo|title = Modern Architecture: A Critical History|last = Frampton|first = Kenneth|publisher = Thames & Hudson|year = 2007|isbn = 978-0-500-20395-8|location = United Kingdom|pages = 314–327}}</ref> Je kritična do nepremišljenih prilagoditev zahtevam sodobnega časa, a modernizacijo priznava v smislu napredka in novosti, ki jih ta lahko ponudi. Zavrača torej vsesplošno poenotenje, ki ga prinaša neselektivno sprejemanje tehnologije in vodi do izginotja tradicionalnih vrednot in kulture. Ne vključuje se v začarani krog globalnega kapitalizma, ki iz prostora in (kolektivne in individualne) misli počasi briše avtohtone značilnosti različnih delov sveta in tako zanika jedro kulturne ustvarjalnosti človeštva. To nikakor ne pomeni, da bi se morali danes vračati k preživetim vzorcem bivanja in grajenja ali pa zanikati napredek, tehnologijo in nova odkritja. Gre za sprejemanje novosti, ki nam ponujajo inovativne rešitve in hkrati razumeti oziroma ne‐zanikati znanja in načina delovanja, ki se je v nekem prostoru skozi čas izoblikovalo z razlogom.''<nowiki/>''<nowiki/>''<nowiki/>''
=== Načini gradnje ===
| |||