Templjarji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
cerkev-Cerkev
Vrstica 15:
 
Templjarji so s svojim bogastvom, čeprav naj bi bili revni, in vplivom postajali vedno močnejši. Francoski kralj [[Filip IV. Lepi]] si je od njih sposodil veliko količino denarja, ki pa je ni mogel vrniti, zato je dal vse templjarje aretirati v petek, 13. oktobra v letu 1307 (od tega dne velja petek trinajstega za nesrečen dan). Nato so jih mučili, tako da so večinoma priznali, da so pljuvali po [[križ]]u ter [[homoseksualnost]], kar pa ni bilo res. Papež [[papež Klemen V.|Klemen V.]] je leta 1312 s papeško bulo Vox in Excelsio razpustil in za vedno prepovedal Templjarski red. 18. marca 1314 je bil zadnji vodja templjarjev, [[Jacques de Molay]], zažgan na [[grmada|grmadi]]. Ko je gorel, naj bi preklel takratnega papeža Klemena V. in kralja Filipa IV. ter ju povabil, naj se mu pridružita v smrti. To ni potrjeno, res pa je, da je papež Klemen V. umrl le en mesec po njegovi usmrtitvi, Filip IV. pa sedem mesecev pozneje.
 
Za institucionalno okrnjeno nadaljevanje reda poskrbi edino portugalski kralj [[Denis Portugalski|Denis Portugalski]], ki ignorira vse protitempljarske papeške bule in zaščiti templjarje na Portugalskem za zahvalo pri [[rekonkvista|rekonkvisti]] in razvoju dežele. Leta 1317 ustanovi iz organizacije templjarjev na Portugalskem novi viteški [[Kristusov red]] (''Ordem dos Cavaleiros de Nosso Senhor Jesus Cristo''). Leta 1319 novi red, ki izhaja iz portugalskih templjarjev, potrdi papež [[papež Janez XXII.|Janez XXII.]]
 
Od razpustitve reda pa se pojavljajo nedokazadni namigi, da templjarji skrivaj še vedno delujejo. Za njihove naslednike so se razglasile različne [[ezoterika|ezoterične]] združbe. Ena izmed skrivnosti, ki naj bi jo varovali njihovi nasledniki, je tudi skrivnost [[sveti gral|svetega grala]].