[[Slika:Leonardo da Vinci - Self-Portrait - WGA12798.jpg|thumb|Leonardo da Vinci]] [[Slika:TintorrettoMelchior van Brauweiler-Andreas-Vesalius-engrav-Tavernierengraving after van Calcar.jpg|thumb|Andreas Vesalius]]Leta 1504 je Leonardo da Vinci naredil voščeni odlitek možganskih ventriklov, 32 let kasneje pa je Nicolo Massa opisal cerebrospinalno tekočino. V naslednjih letih je bilo izdanih več anatomskih knjig, med drugimi je Andreas Vesalius izdal knjigo o delovanju človeškega telesa (1543) ter opisal češeriko in corpus striatum, nekaj let kasneje pa še hidrocefalus. Leta 1549 je Jason Pratensis napisal De Cerebri Morbis, eno zgodnejših knjig o nevroloških boleznih. Leta 1550 je Bartolomeo Eustachio opisal možganski izvor vidnega živca, 12 let kasneje pa je objavil delo o slušnem organu. V naslednjih letih sta bila poimenovana hipokampus in pons. Leta 1583 je Felix Platter ugotovil, da leča le fokusira svetlobo in da je mrežnica tista, ki ustvarja sliko. Tri leta kasneje je A. Piccolomini opisal razliko med možgansko skorjo in belo substanco.