Cemprin: Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
m (Bot: de:Zirbelkiefer je dober članek)
Oznaki: Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom
'''Cemprin''', tudi '''švicarski bor''' ali '''limba''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pinus cembra''''') je vrsta [[bor (drevo)|bora]], ki se pojavlja v [[Alpe|Alpah]] in [[Karpati]]h, na [[Poljska|Poljskem]] ([[Tatre]]), v [[Švica|Švici]], [[Francija|Franciji]], [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Ukrajina|Ukrajini]] in [[Romunija|Romuniji]]. Večinoma se nahaja v območjih gozdne meje na nadmorskih višinah med 1300 in 2300 m. Drevesa segajo v višino do 25 in celo do 35 m, [[deblo]] pa ima lahko tudi 1,5 m [[premer]]a.
 
Cemprin spada v skupino belih borov ''(pinusPinus subgenus strobus)''. Tako kot pri vseh borih te skupine, so [[iglica (botanika)|iglice]] cemprina združene v šopih po pet, dolge so med 5 in 9 [[cm]]. Češarki merijo v dolžino med 4 in 8 cm, [[seme]]na, ki se nahajajo v njih, pa so dolga med 8 in 12 [[mm]], njihova krilca pa so le rudimentarna. Semena prenašajo ptice, predvsem [[lešnikar]] ''(nucifragaNucifraga caryocatactes)''.
 
Drevesa so zelo podobna [[sibirski bor|sibirskemu boru]] ''(pinusPinus sibirica)'', ki ga nekateri botaniki obravnavajo kot podvrsto cemprina. Razlikujeta se po velikosti storžev - sibirski so malo večji, iglice pa imajo po tri kanale za [[smola|smolo]], medtem ko imajo pri cemprinu po dva.
 
Kot vsi ostali evropski in azijski beli bori, je tudi švicarski bor (cemprin) zelo odporen na bolezen ''cronartium ribicola''. Ta gobava bolezen se je iz Evrope razširila v [[Severna Amerika|Severno Ameriko]], kjer je povzročila veliko umrljivost med avtohtonimi belimi bori, posebno pri vrsti ''pinusPinus albicaulis''; cemprin je zelo koristen pri rezistenčnih raziskovah za te vrste.
 
== Uporaba ==
671

urejanj