Krško: Razlika med redakcijama

Poleg občine je tu tudi okrožno in okrajno sodišče, pošta, [[Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško]], [[Srednje tehnična šola]], dve fakulteti, galerije, [[Valvasorjeva knjižnica Krško|Valvasorjeva knjižnica]], več podružnic bank in zavarovalnic, več podjetij, dva večja hotela, številni gostinski lokali, policijska uprava, trgovinski centri, [[Železniška postaja Krško|železniška]] in avtobusna postaja, odcep avtoceste [[Ljubljana]]-[[Obrežje]], več cerkva in [[Kapucinski samostan Krško|kapucinski samostan]]. V starem mestnem jedru ima sedež tudi Območna zbornica Posavja Gospodarske bornice Slovenije (GZS).

Krško se širi v izteku savske soteske pred [[Krško polje|Krškim poljem]] na desnem in levem bregu reke [[Sava|Save]] med vzpetinami Rore, Johi in [[Trška gora]] (na desnem), [[Sremič]], Kremen in [[Libna]] (na levem). Nekdanje prvotno mesto leži na desnem bregu, prepoznamo ga po povečini sklenjeni zidavi ob glavni ulici, ki poteka od nekdanjega kopališča na Savi do stadiona, s priključenim [[Žadovinek|Žadovinkom]] in naseljem individualnih hiš na Griču pred Leskovcem. Sredi preteklega stoletja se je združil z Vidmom, ki leži na levem bregu z vinogradi v zaledju. Staro mesto se je zaradi lege med hribom in reko razvijalo počasi. Krško danes poznamo predvsem po naši edini [[Jedrska elektrarna Krško|jedrski elektrarni]], ki deluje od leta [[1981]], znano pa je tudi po pridelavi vina in sadjarstvu.

Mesto ima za sabo pestro zgodovino, del je lahko vidimo že, če se sprehodimo po njegovih ulicah. V mestu najdemo kar nekaj zgodovinsko zanimivih zgradb. Nekatere še kažejo srednjeveški izvor, več je takih iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Najlepša med njimi je bila v času svojega nastanka gotovo v literaturi poimenovana ''Scagnettijeva hiša'', delo italjanskega stavbenika [[Valentin Scagnetti|Valentina Scagnettija]]. Zgradil jo je leta [[1908]], dokončal je le osrednji del in južno krilo.

Območje je bilo od nekdaj primerno za naselitev, tukaj so našli zgodovinske ostanke iz [[Prazgodovina|prazgodovine]] (Kartuševa in Jermanova jama), ilirske in keltske ostanke (Libna, [[Dunaj, Krško|Dunaj]]) ter iz časa rimske zasedbe ostanke mesta in pristanišča pri današnji vasi Drnovo ([[Neviodunum]]).

Krško je obstojalo že zelo zgodaj, upoštevati pa je treba, da je listina iz dne [[29. september|29. septembra]] [[895]], ki je dolgo časa veljala za prvo omembo kraja, bila v raziskavah spoznana za ponaredek.<ref>[[Dušan Kos]], Vitez in grad, [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], [[Ljubljana]], [[2005]], stran 360.</ref> [[Tržne pravice]] mu je podelil cesar [[Friderik]] [[1391]], [[Mestne pravice|mestne]] pa cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] [[1477]], ker je z utrjenimi mesti krepil obrambo države pred Turki. Leta [[1573]] so meščani pomagali upornim kmetom. Prav na Krškem polju je baron [[Jošt Turn]] potolkel kmečko vojsko s pomočjo uskokov in ujel vodje upora. V spomin na te dogodke stoji v Krškem pred Kulturnim domom spomenik [[Matija Gubec|Matije Gubca]].

V drugi polovici 19. stoletja sta na razvoj mesta močno vplivala zakonca [[Martin Hočevar|Martin]] in [[Josipina Hočevar]], ki sta zgradila precej zgradb (okrajno in mestno glavarstvo, meščansko šolo v Krškem in ljudsko šolo na Vidmu, bolnišnico, več stanovanjskih stavb in cerkva). Krška meščanska šola je bila prva šola na Kranjskem ([[1877]]), kjer so poučevali v slovenščini. Bila je zgrajena zelo moderno in je v svojem sklopu že imela telovadnico.

Dolgo časa je bila krška znamenitost star lesen most, ki ga je [[1866]] zgradil [[Maks Stepišnik]] in je bil v uporabi dobrih sto let. Pred tem so se čez Savo prevažali z [[brod]]om. V preteklem stoletju sta na razvoj mesta nedvomno najbolj vplivali izgradnja [[Vipap Krško|tovarne celuloze in papirja]] ter jedrske elektrarne. Je pa bilo v Krškem razvito tudi tiskarstvo, v Zadružni tiskarni so leta [[1923]] natisnili prve slovenske grafike. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je mesto utrpelo žrtve že kmalu na začetku. Poklonilo se jim je s poimenovanjem glavne ulice v centru mesta. Leta [[1941]] je bilo skoraj v celoti izseljeno.<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], [[1976]].</ref><ref>Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana, [[1988]].</ref><ref>[[S.Sergij Vilfan]], Pravna zgodovina Slovencev.</ref>

* [[AgustaAvgusta Šantel]] - slikarka, žena Antona Šantla