Nevstrija: Razlika med redakcijama

Leta 817 je [[Ludvik Pobožni]] dodelil Nevstrijo svojemu najstarejšemu sinu [[Lotar I. Karolinški |Lotarju I. Karolinškemu]], vendar je po njegovem uporu leta 831, le-to dal [[Pipin I. Akvitanski|Pipinu I. Akvitanskem]], in po slednjega smrti leta 838, [[Karel Plešasti |Karlu Plešastem]]. Nevstrija, skupaj z Akvitanijo oblikuje večji del Karlovega zahodnega frankovskega kraljestva, izvzetega iz cesarstva s "[[VerdunskiVerdunska sporazumpogodba|Pogodbo iz Verduna]]" (843). Karel je nadaljeval tradicijo imenovanja starejšega sina, da je zavladal v Nevstriji z lastnim dvorom v Le Mansu, ko je [[Ludvik II. Francoski|Ludvik Stammerer]] postal kralj leta 856. Ludvik je poročil hči z Erispoejem, vojvodom Bretanje in prejel ''regnum'' od Bretanskega monarha s soglasjem frankovskih bogatašev. Ta edinstven odnos za Nevstrijo pomeni, da se je skrčila na velikost, ki je izključevala [[Île-de-France]] in Pariz, ki ga je ta čas, saj je bil odmaknjen od osrednje oblasti Karla plešastega in bližje Erispoeju. Ludvik je bil zadnji frankovski vladar, ki ga je imenoval njegov oče in praksa ustvarjanja podkraljestev za sinove, se je nehala pod kasnejšimi Karolingi.