Beneška republika: Razlika med redakcijama

Prva dva doža sta bila imenovana iz Bizanca. Tretjega so proglasili Benečani sami, ki so s tem hoteli protestirati proti cesarjevi ikonoklastični politiki. Po njegovi smrti je bila doževa služba ukinjena in predstavniki oblasti so bili vojaški poveljniki (''magister militum'') do leta 742, ko je bila z ljudsko vstajo spet vzpostavljena doževa oblast. Nove dože je sicer volila ljudska skupščina (beneško ''concio'' [kònčo]), a večkrat so izvoljenci skušali preklicati volilno politiko in uvesti [[vladarska rodbina|dinastično nasledstvo]]. Dosegli so pravico, da si izberejo sodelavca iz vrst sorodnikov in nato da je ta sodelavec njihov naslednik, kar je bilo že neke vrste dedno nasledstvo. Šele leta 1032 je ljudska skupščina z zakonom prepovedala vsakršno imenovanje naslednikov in potrdila volilni sistem. To se smatra za prvi [[ustavni zakon]] Beneške republike. Uzakonitev volilnega postopka in omejitev doževih pravic je bila prva stopnja do [[republika|republiške]]nske zakonodaje, čeprav ni bil status ''republike'', kot jo danes pojmujemo, nikoli proglašen. Benetke so le prevzele naslov ''Serenissima Res Publica'' s pomenom ''neodvisna država''.