Lawrence Venuti: Razlika med redakcijama

Lawrence Venuti se je rodil v Filadelfiji. Maturiral je na univerziTemple TempleUniversity. Dolgo časa je živel v [[New York|New Yorku]]., Letakjer je leta 1980 je doktoriral iz angleščine na [[Univerza Columbia|univerzi Columbia]]. Istega leta je prejel nagrado, [[Renato Poggioli|renato poggioli]], za italijanski prevod romana Barbare Alberti, z naslovom Delirium.

Venuti je trenutno profesor angleščine na univerzi Temple University. Prav tako je predaval kot gostujočgostujoči profesor predaval na Univerziuniverzah: Penn (University of Pennsylvania), [[Univerza Princeton|Princeton]], [[Univerza Columbia|Columbia]], UniverzaUniversity vof TrentuTrento, UniverzaUniversity vof MainzuMainz, Bernard College in Queen's University Belfast.

Je član uredniškega oziroma svetovalnega odbora Reformation: The Journal of the Tyndale Society, The Translator: Studies in Intercultural Communication, TTR: Traduction, Terminologie, Redaction, Translation Studies, Target: An International Journal of Translation Studies in Palimpsestes. Urejal je posebne izvode častnikov posvečene prevodu in manjšinam (The Translator , leta 1998) ter prevodu v poeziji (Translation Studies, leta 2011). Njegovi prevajalski projekti so prejeli številne nagrade in podporo [[PEN American Center]] (1980), italijanske vlade (1983), The National Endownement for the Arts (NEA) (1983, 1999) in [[The National Endownement for the Humanities (NEH)]] (1989). Leta 1999 je predaval o prevajalskih študijah na University of Vic, v Španiji.

Leta 2007 je prejel nagrado [[Guggenheim Fellowship]], za svoj prevod poezije in proze Giovannija Pascolija.

Venuti se je osredotočil na teorijo in prakso prevajanja. Velja za eno najizrazitejših figur moderne teorije prevajanja, in pogosto szagovarja stališčistališča, ki se precej razlikujejo od večine teoretikov. Kritiziral je dejstvo, da je prevajalec prepogosto nevidna figura. S prevajalsko kritiko se ukvarja že od začetka svojegasvoje prevajanjakariere.

Njegovo ključno delo, ''The translator's Invisibility: A History of Translation'', je ob objavi sprožilo nekatereštevilne debate. V knjigi govori o svoji teoriji, da so »udomačene prakse« znotraj službe in družbe prispevale k prevajalčevi nevidnosti v prevodih. Venuti trdi, da legalne in kulturne omejitve povzročajo, da je »zvesta izvedbainterpretacija delno definirana s strani iluzije prosojnosti«. NaIz primertega potujitvesledi eksperimentalnihda tipovbodo prevajanjapotujitveni, bodoeksperimentalni prevodi verjetno doživeledeležni opozicijoopozicije s strani založnikov in velikega procenta anglofonskih bralcev, ki berejo za takojšnje razumevanje. To vodi v ozračje v katerem je tekočnost, prevoda najpomembnejša kvaliteta, zavsaka prevododtujitev inali vsidrugačnost zametkipa potujitve ali drugačnosti soje namerno izbrisaniizbrisana v manifestaciji egocentričnega nasilja. Kot rešitev problema, Venuti ponuja stategijo potujitve, ki cilja k ''pošiljanju bralca v tujino'' namesto, da ''pripelje avtorja nazaj domov'', kar se zgodi, kadar je prevod udomačen.

==The Translator's Invisibility: A historyHistory of translationTranslation==

Knjiga opisuje zgodovino predavanja od 17. stoletja od današnjega časa. Venuti z besedo »nevidnost« opisuje prevajalčevo stanje in delovanje v sodobni angloameriškianglo-ameriški družbi. Nanaša se na dva fenomena: iluzijo govora, ki jo prevajalec doseže z manipulacijo angleščine, ter način branja in ocenjevanja prevodov, ki že dolgo prevladuje v VB in, ZDA, kotter tudi v drugih kulturah. Slednji se v veliki meri osredotoča na tekočnost in lahkotnost branja besedila in ali prevod ustvarja videz originala,ugotavlja ali je vidnorazvidno, da gre za prevod ali pa prevod ustvarja videz originala. Iluzija prosojnosti je posledica prevajalčevega truda, da zagotovi učinek tekočega govora in s tem lahkotno branje. Ta iluzija prikriva številne pogoje pod katerimi je prevod nastal,. kotPrvi prvo,pogoj je prevajalčevo nujno posredovanje v prevod. Bolj tekočVečja je prevodtekočnost prevoda, bolj nevidennevidnejši je prevajalec in vidnejši je avtor besedila ter sporočilo, ki ga ta želi prenesti. Ocene kritikov kažejo, da je večina komentarjev vezanih na tekočnost, medtem ko so zanemarjena nekatera druga vprašanja (morda pomembnejša) vezana na točnost prevoda, kdo je ciljna publika, kakšna je ekonomična vrednost prevoda na trenutnem tržišču, kakšna je povezava z literarnimi trendi v angleščini in kakšno mesto ima prevod v prevajačeviprevajalčevi karieri.

* - Our Halcyon Dayes: English Prevolutionary Texts and Postmodern Culture (1989)

* - Rethinking Translation: Discourse, Subjectivity, Ideology (anthology of essays, editor) (1992)

* - The Translator's Invisibility: A History of Translation (1995; 2nd ed. 2008)

* - The Scandals of Translation: Towards an Ethics of Difference (1998)

* - Encyclopedia of Translation Studies (1998)

* - Oxford Guide to Literature in English Translation (2000)

* - The Translation Studies Reader (2000; 2nd ed. 2004; 3rd ed. 2012)

* - Translation Changes Everything: Theory and Practice (2013

* - Delirium (Barbara Alberti)

* - A Scientific Autobiography (Aldo Rossi)