Populizem: razlika med redakcijama

dodan 1 zlog ,  pred 6 leti
m
tn.
(dp. + še en novejši vir)
m (tn.)
'''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo|ljudstva]]« proti »elitam«. Populizem je protielitistična politična doktrina, ki obstaja tako na [[politična levica|levem političnem polu]] kot na [[politična desnica|desnem]].<ref>http://www.feps-europe.eu/assets/20553d24-d07e-4f5d-8d0c-ccaa538b7b5d/20150126-rizzo-systemicchallengerspdf.pdf Systemic challengers: Radical right and radical left populism in Europe</ref><ref>http://ecpr.eu/Events/PaperDetails.aspx?PaperID=21272&EventID=14 Unpacking Left-Wing Populism in Theory and Practice</ref> Kljub temu populizem ni lasten (intrinzičen) izključno enemu političnemu polu,<ref name="gidron2013">{{navedi revijo|author=Gidron N, Bonikowski B.|year=2013|title=Varieties of Populism: Literature Review and Research Agenda|publisher=Working Paper Series, Weatherhead Center for International Affairs, Harvard University |volume=No. 13-0004 |issue= |pages= |url=http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2459387}}</ref> pač pa je vzpon in rast populizma med drugim močno odvisna od nacionalnih, regijskih in zgodovinskih okoliščin.<ref name="Mudde2011">{{navedi revijo|author=Mudde C, Kaltwasser CR. |year=2011|title=Voices of the Peoples: Populism in Europe and Latin America Compared|publisher=The Hellen Kellogg Institute for International Studies |volume=Working Paper #378 |issue= |pages= |url=https://kellogg.nd.edu/publications/workingpapers/WPS/378.pdf}}</ref>
 
Mudde in Kaltwasser opisujeta, da v literaturi obstaja soglasje o tem, da je populizem v [[Evropa|Evropi]] povezan predvsem s politično desnico in sloni na [[nacionalna identiteta|nacionalni identiteti]],<ref name="Mudde2011"/><ref name="Mudde2004">{{navedi revijo| last=Mudde |first=Cas |year=2004 |title=The Populist Zeitgeist |journal=Government and Opposition |volume=39 |issue=4 |pages=542–563 |doi=10.1111/j.1477-7053.2004.00135.x}}</ref><ref name="Syriza">http://www.academia.edu/5812717/Left-wing_Populism_in_the_European_Periphery_The_Case_of_SYRIZA</ref> medtem ko je populizem v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] povezan predvsem s politično levico<ref name="Mudde2011"/>. Po besedah Wodakove in Khosravinika naj bi se desni populizem v zadnjih letih opazno okrepil v večini držav [[Evropska Unija|Evropske Unije]] (EU).<ref>{{navedi knjigo |author=Wodak R, Khosravinik M.|year=2013 |chapter=Dynamics of Discourse and Politics in Right-Wing Populism in Europe and Beyond: An Introduction|title=Right-Wing Populism in Europe: Politics and Discourse |editors=Wodak R, Khosravinik M, Mral B.|publisher=London, New York: Blomsbury Academic |isbn=|pages=|url=https://www.google.si/books?hl=sl&lr=&id=EUhMAQAAQBAJ&oi=fnd&pg=PP1&dq=populism+Europe&ots=pY9TuqHi0U&sig=A1GOaia4-_qJs9707X9iv30m5YM&redir_esc=y#v=onepage&q=populism%20Europe&f=false}}</ref> Od 80-let 20. stoletja pa do dandanes je krepitev desnega populizma v Evropi močno povezana z izključevalno (ekskluzivno) politiko, katere tarča so predvsem priseljenci (imigranti) in [[narodna manjšina|narodne manjšine]].<ref name="gidron2013"/> Po drugi strani je levi populizem v Latinski Ameriki v zadnjih letih povezan z vključevalno (inkluzivno) politiko, pri kateri naj bi bila raznolika narodnostna sestava vpeta v enotni politični sistem.<ref name="gidron2013"/> V Združenih državah Amerike je bil populizem povezan z obema političnima poloma, tako z levim (npr. Populistična stranka v 19. stoletju in Novi levi v 60-letih 20. stoletja) kot z desnim polom (npr. [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]]).<ref name="gidron2013"/>
 
V Evropi ima populizem predvsem sledeče značilnosti: antiglobalizacija, sekularizem, antikapitalizem in državni intervenizem v gospodarstvu. Razlika med levim in desnim populizmom v resnici ni velika. Na videz zgleda, da se ne strinjajo glede vprašanj priseljevanja in vere. Levi populisti pričakujejo, da se bodo priseljenci asimilirali v tej smeri, da bodo tudi sami nasprotovali priseljevanju. Tako naprimer levi populisti podpirajo omejitev verskih praks tudi v javnosti. Na takšen način prikrito delujejo proti priseljevanju, saj uporabljajo le drugačne načine, da pridejo do končnega cilja.<ref name=eupopulisti>http://www.advisorperspectives.com/commentaries/confluence_011315.php European Populism</ref>