Populizem: razlika med redakcijama

dodanih 2.084 zlogov ,  pred 6 leti
dp. z novejšimi viri; sklici v 2 stolpca
m (razveljavljen vandalizem)
(dp. z novejšimi viri; sklici v 2 stolpca)
'''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo|ljudstva]]« proti »elitam«. Populizem je protielitistična politična doktrina, ki obstaja tako na [[politična levica|levem političnem polu,]] kot na [[politična desnica|desnem,]].<ref>http://www.feps-europe.eu/assets/20553d24-d07e-4f5d-8d0c-ccaa538b7b5d/20150126-rizzo-systemicchallengerspdf.pdf Systemic challengers: Radical right and radical left populism in Europe</ref><ref>http://ecpr.eu/Events/PaperDetails.aspx?PaperID=21272&EventID=14 Unpacking Left-Wing Populism in Theory and Practice</ref> povezujeKljub patemu sepopulizem predvsemni zlasten radikalno(intrinzičen) [[Političnaizključno enemu desnica|desnico]].političnemu polu,<ref name="Mudde2004gidron2013">{{navedi revijo| lastauthor=MuddeGidron |first=CasN, Bonikowski B.|year=2004 2013|title=TheVarieties Populistof ZeitgeistPopulism: Literature Review and Research Agenda|journalpublisher=GovernmentWorking andPaper OppositionSeries, Weatherhead Center for International Affairs, Harvard University |volume=39No. 13-0004 |issue=4 |pages=542–563 |doiurl=10.1111/j.1477-7053.2004.00135.x}}</ref><ref name="Syriza">http://wwwpapers.academiassrn.educom/5812717sol3/Left-wing_Populism_in_the_European_Periphery_The_Case_of_SYRIZApapers.cfm?abstract_id=2459387}}</ref> Vpač Evropipa ima populizem predvsem sledeče značilnosti: antiglobalizacija, sekularizem,je antikapitalizemvzpon in državnirast intervenizem v gospodarstvu. Razlikapopulizma med levimdrugim in desnim populizmom v resnici ni velika.močno Naodvisna videzod zgledanacionalnih, daregijskih sein ne strinjajo glede vprašanj priseljevanja inzgodovinskih vereokoliščin.<ref Leviname="Mudde2011">{{navedi populistirevijo|author=Mudde pričakujejoC, daKaltwasser se bodo priseljenci asimilirali v tej smeri, da bodo tudi sami nasprotovali priseljevanjuCR. Tako|year=2011|title=Voices naprimerof levithe populistiPeoples: podpirajoPopulism omejitevin verskihEurope praksand tudiLatin vAmerica javnosti.Compared|publisher=The NaHellen takšenKellogg načinInstitute prikritofor delujejoInternational protiStudies priseljevanju,|volume=Working sajPaper uporabljajo#378 le|issue= drugačne|pages= načine, da pridejo do končnega cilja.<ref name|url=eupopulisti>httphttps://wwwkellogg.advisorperspectivesnd.comedu/publications/commentariesworkingpapers/confluence_011315WPS/378.php European Populismpdf}}</ref>
 
Mudde in Kaltwasser opisujeta, da v literaturi obstaja soglasje o tem, da je populizem v [[Evropa|Evropi]] povezan predvsem s politično desnico in sloni na [[nacionalna identiteta|nacionalni identiteti]],<ref name="Mudde2011"/><ref name="Mudde2004">{{navedi revijo| last=Mudde |first=Cas |year=2004 |title=The Populist Zeitgeist |journal=Government and Opposition |volume=39 |issue=4 |pages=542–563 |doi=10.1111/j.1477-7053.2004.00135.x}}</ref><ref name="Syriza">http://www.academia.edu/5812717/Left-wing_Populism_in_the_European_Periphery_The_Case_of_SYRIZA</ref> medtem ko je populizem v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] povezan predvsem s politično levico<ref name="Mudde2011"/>. Od 80-let 20. stoletja pa do dandanes je krepitev desnega populizma v Evropi močno povezana z izključevalno (ekskluzivno) politiko, katere tarča so predvsem priseljenci (imigranti) in [[narodna manjšina|narodne manjšine]].<ref name="gidron2013"/> Po drugi strani je levi populizem v Latinski Ameriki v zadnjih letih povezan z vključevalno (inkluzivno) politiko, pri kateri naj bi bila raznolika narodnostna sestava vpeta v enotni politični sistem.<ref name="gidron2013"/> V Združenih državah Amerike je bil populizem povezan z obema političnima poloma, tako z levim (npr. Populistična stranka v 19. stoletju in Novi levi v 60-letih 20. stoletja) kot z desnim polom (npr. [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]]).<ref name="gidron2013"/>
 
V Evropi ima populizem predvsem sledeče značilnosti: antiglobalizacija, sekularizem, antikapitalizem in državni intervenizem v gospodarstvu. Razlika med levim in desnim populizmom v resnici ni velika. Na videz zgleda, da se ne strinjajo glede vprašanj priseljevanja in vere. Levi populisti pričakujejo, da se bodo priseljenci asimilirali v tej smeri, da bodo tudi sami nasprotovali priseljevanju. Tako naprimer levi populisti podpirajo omejitev verskih praks tudi v javnosti. Na takšen način prikrito delujejo proti priseljevanju, saj uporabljajo le drugačne načine, da pridejo do končnega cilja.<ref name=eupopulisti>http://www.advisorperspectives.com/commentaries/confluence_011315.php European Populism</ref>
 
Za finančne kroge ne obstaja razlika med levim in desnim populizmom. Oboji so večinoma proti skupni valuti evro, zahtevajo odpis državnih dolgov, povečanje javnih izdatkov in podobno. Verjetno sta glavni zahtevi volilca populistične stranke nižji davki in višje plače.<ref>http://dictionary.cambridge.org/dictionary/british/populism Cambridge definicija populizma</ref> Populisti se kažejo kot zaščitniki demokracije in trdijo, da je bila ta ugrabljena s strani elit.<ref>http://www.thefreedictionary.com/populism Populism</ref> Kot ljudstvo ali narod opredeljuje le tiste, ki se strinjajo z njihovimi videnji o ureditvi sveta. Njihov pogled na vodenje države je homogen in kdor se ne strinja z njihovimi idejami, je zaznamovan kot sovražnik naroda, ki krši in zanika njihove pravice, vrednote in identiteto.<ref name=eupopulisti></ref>
Populizem je del totalitarnih ideologij, kot so fašizem, nacizem in komunizem.<ref>http://democracy-handbook.org/wiki/index.php?title=Totalitarian_Ideologies Totalitarian Ideologies</ref> Za njih je značilno izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo. Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jörg Haider]]<ref name="Mudde2004"/> in [[Italija|italijanski]] politik [[Silvio Berlusconi]].<ref>{{navedi revijo |last1=Semino |first1=Elena |last2=Masci |first1=Michela |year=1996 |title=Politics is Football: Metaphor in the Discourse of Silvio Berlusconi in Italy |journal=Discourse & Society |volume=7 |issue=2 |pages=243-269 |doi=10.1177/0957926596007002005}}</ref>
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fašizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Na levici izstopa primer Koalicije radikalne levice, znane tudi kot Siriza, ki je na grških parlamentarnih volitvah leta 2015 osvojila skoraj polovico poslanskih mest.,<ref name="Syriza"/><ref>https://www.opendemocracy.net/can-europe-make-it/marina-prentoulis-lasse-thomassen/winds-are-changing-new-left-populism-for-europe</ref><ref>http://www.occupy.com/article/greek-voters-look-syriza-party-end-austerity-and-reclaim-economic-sovereignty</ref> v Latinski Ameriki pa npr. [[Bolivija|bolivijski]] politik [[Evo Morales]]<ref name="Mudde2011"/>. Glede na izjavo španskega profesorja filozofije Santiago Zabala v spletnem časopisu [[Al Jazeera America]] so [[evroskepticizem|evroskeptične]] populistične stranke radikalne desnice in levice v Evropi zasedle na volitvah za Evropski parlament 2014 tretjino sedežev: »Nacionalna fronta, Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva in Siriza so zmagali v Franciji, Veliki Britaniji in Grčiji; Pet zvezd v Italiji, Alternativa v Nemčiji in Združena Levica v Sloveniji pa so uspeli dobiti občutno podporo.«<ref>{{navedi splet|url=http://america.aljazeera.com/opinions/2014/12/podemos-spain-politicspopulismeurope.html| title=In Europe, not all populist parties are the same|author=Santiago Zabala|date=2. december, 2014|accessdate=31.1.2015|publisher=Al Jazeera America}}</ref>
 
==Viri Sklici in opombe ==
{{opombe|2}}
 
{{poli-stub}}