Sperma: Razlika med redakcijama

 

Pri [[človek]]u in drugih [[sesalci]]h semenčice nastajajo v [[moda|modih]], pomožne snovi pa izločajo [[semenjak]], [[mehurčasta žleza]] in [[prostata]]. Izvodilo teh se združi s [[semenovod]]om, ta pa vodi do [[sečnica|sečnice]] in skozi njo ven iz telesa. Med [[Parjenje|kopulacijo]] se posamezne sestavine s pomočjo mišične aktivnosti združijo in iztisnejo iz telesa (izliv ali [[ejakulacija]]) ter vstopijo v ženska [[spolovilo|spolovila]], kjer se nahaja eno ali več jajčec za oploditev. Pri živalih z [[zunanja oploditev|zunanjo oploditvijo]] se sperma izloči v vodno okolje, semenčice po njem prosto plavajo in s pomočjo kemičnih signalov [[kemotaksija|najdejo]] jajčeca. Poseben primer so nekatere [[dvoživke]] in [[členonožci]], pri katerih samec izloči »paket« semenčic s pomožnimi snovmi - [[spermatofor]], ki ga dovzetna samica pobere in vstavi v svoja spolovila. Pri njih torej ne pride do kopulacije, oploditev pa je vseeno notranja.

 

== Sperma pri človeku ==

 

Po videzu je človeška sperma prosojna, z belkastim, sivkastim ali rumenkastim odtenkom. Prisotnost [[kri|krvi]] ([[hematospermija]]) ji lahko da rožnato ali rdečkasto barvo, kar je lahko [[simptom|bolezenski znak]].

 

== Sklici in opombe ==