Populizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 4363181 uporabnika Hervard123 (pogovor) razveljavljena - vračanje utemeljeno neprimernega besedila brez razloga je vandalizem
Novi podatki dokumentirani z dejstvi
Vrstica 1:
'''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo|ljudstva]]« proti »elitam«. Populistični pristop lahkouporabljata uporabljajo [[Političnatako levica| kot desnica. V Evropi ima populizem predvsem sledeče značilnosti: antiglobalizacija, sekularizem, antikapitalizem in državni intervenizem v gospodarstvu. Razlika med levim in desnim populizmom v resnici ni velika. Na videz zgleda, da se ne strinjajo glede vprašanj priseljevanja in vere. Levi populisti pričakujejo, da se bodo priseljenci asimilirali v tej smeri, da bodo tudi sami nasprotovali priseljevanju. Tako naprimer levi]] populisti podpirajo omejitev verskih praks tudi v javnosti. Na takšen način prikrito delujejo proti priseljevanju, [[Političnasaj sredina|sredinski]]uporabljajo alile [[Političnadrugačne desnica|desničarski]]načine, politikida pridejo do končnega cilja.<ref name=eupopulisti>http://www.advisorperspectives.com/commentaries/confluence_011315.php European Populism</ref>
 
Za finančne kroge ne obstaja razlika med levim in desnim populizmom. Oboji so večinoma proti skupni valuti evro, zahtevajo odpis državnih dolgov, povečanje javnih izdatkov in podobno. Verjetno sta glavni zahtevi volilca populistične stranke nižji davki in višje plače.<ref>http://dictionary.cambridge.org/dictionary/british/populism Cambridge definicija populizma</ref> Populisti se kažejo kot zaščitniki demokracije in trdijo, da je bila ta ugrabljena s strani elit.<ref>http://www.thefreedictionary.com/populism Populism</ref> Kot ljudstvo ali narod opredeljuje le tiste, ki se strinjajo z njihovimi videnji o ureditvi sveta. Njihov pogled na vodenje države je homogen in kdor se ne strinja z njihovimi idejami, je zaznamovan kot sovražnik naroda, ki krši in zanika njihove pravice, vrednote in identiteto.<ref name=eupopulisti></ref>
 
Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti [[karizma|karizmatične]] osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem ([[diktatura]]).
 
Populizem je enadel izmedtotalitarnih značilnostiideologij, kot so [[Nacizem|naci]]-[[fašizem|fašizma]], zanacizem kateregain komunizem.<ref>http://democracy-handbook.org/wiki/index.php?title=Totalitarian_Ideologies Totalitarian Ideologies</ref> Za njih je značilno izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.
 
Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jorg Haider]] in [[Italija|italijanski]] čudežni politik [[Silvio Berlusconi]]<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Subic-Klemen.PDF Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004], vpogledano 2013-02-20</ref>.
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s [[Hitler|Hitlerjem]] in [[Mussolini|Mussolinijem]], je klavrna. Značilna predstavnika populistične politike sta trenutno stranki Združena Levica<ref>http://www.mladina.si/163440/socialni-demokrati-z-vsemi-topovi-nad-zdruzeno-levico/ Socialni demokrati z vsemi topovi nad Združeno levico</ref> v Sloveniji in sestrska Siriza<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Coalition_of_the_Radical_Left#cite_note-5 Coalition of the Radical Left</ref> v Grčiji.
 
==Viri in opombe==