Redakcija: 13:56, 27. januar 2015 uredi Hervard123 (pogovor \| prispevki) 51 urejanj Redakcija 4363109 uporabnika 89.212.20.26 (pogovor) razveljavljena ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:20, 27. januar 2015 uredi razveljavi Hervard123 (pogovor \| prispevki) 51 urejanj resnico Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo\|ljudstva]]« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo [[Politična levica\|levi]], [[Politična sredina\|sredinski]] ali [[Politična desnica\|desničarski]] politiki. ~~Slabšalna~~Populizem ~~oznaka~~je ~~»populist«~~predvsem jeznačilen za radikalne ~~upravičena~~leve ~~predvsem~~stranke, ki manipulirajo z množicami za ~~sredinske~~dosego ~~ali~~svojih ~~desničarske~~ideoloških ciljev. Za njih so kot sovražniki opredeljeni predstavniki drugih meščanskih strank, bogati, izobraženi, Cerkev in na splošno inteligenca. Glavni namen te politike ni "osvoboditi ljudstvo", kitemveč soga ~~praviloma~~priključiti vna ~~dogovoru~~novega gospodarja z ~~elitami~~različnimi -cenenimi sparolami, kot je diktatura proletariata. Zgodovina nas ~~premožnimi~~uči, ~~vplivnimi~~da ~~sloji~~so ~~družbe~~vsi takšni projekti prinesli le diktaturo novih političnih elit in nasilje. Najboljši primeri so komunistične partije po vsem svetu. Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti [[karizma\|karizmatične]] osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem ([[diktatura]]). Populizem je ena izmed značilnosti ~~[[Nacizem\|~~naci]]-~~[[fašizem\|~~fašizma]] in komunizma, za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo. Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška\|koroški]] [[Jorg Haider]] in [[Italija\|italijanski]] čudežni politik [[Silvio Berlusconi]]<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Subic-Klemen.PDF Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004], vpogledano 2013-02-20</ref>. Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina\|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević\|Slobodanom Miloševićem]]. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s [[Hitler\|Hitlerjem]] in [[Mussolini\|Mussolinijem]], je klavrna. Značilna predstavnika populistične politike sta trenutno stranki Združena Levica v Sloveniji in sestrska Siriza v Grčiji. ==Viri in opombe==

Populizem: Razlika med redakcijama