Mojzes: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 55:
 
Faraon je dovolil Hebrejcem oditi potem, ko je Mojzesov Bog poslal deset nadlog nad Egipčane. Tretja in četrta sta bili komarji in muhe, peta je bila kuga na egipčanskem govedu, volih, kozah, ovcah, kamelah in konjih. Šesta so bili tvori na koži Egipčanov. Sedma nadloga je bila toča in grom, osma so bile kobilice, deveta popolna tema. Deseta nadloga je bila pomor egiptovskih prvorojencev. Ta teror je prevzel Egipčane, da so dovolili Hebrejcem oditi. Teh dogodkov se Izraeliti spominjajo kot ''mimohoda - ''pomor je šel mimo hiš Izraelitov, medtem ko je udaril Egipčane.<ref>{{cite web|url=http://www.jewfaq.org/holidaya.htm|title=Judaism 101: Pesach; Passover}}</ref>
===Prečkanje Rdečega morja===
Mojzes je vodil svoje ljudstvo proti vzhodu, na dolgo potovanje proti Kanaanu. Sprevod se je premikal počasi in preden so prečkali mejo z Egiptom, so se morali trikrat utaboriti. Nekateri menijo, da je bilo to ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]], drugi, da so bili tako južno kot je severni del Rdečega morja. Medtem si je faraon premislil in poslal za njimi veliko vojsko.
 
Izraelci so obupovali, saj so bili ujeti med vojsko in morje, vendar 2. Mojzesova knjiga opisuje da je Bog razdelil vode, da so lahko varno prečkali po suhem. O tej vrstici je spor, odkar so ugotovili, da je zgodnji nepravilni prevod ''Yam Suph ''prevedel v Rdeče morje, pomenil pa je ''Rdeča polja'' (Nilova delta).<ref>{{cite web|url=http://www.cresourcei.org/yamsuph.html |title=The Yam Suph: "Red Sea" or "Sea of Reeds" |publisher=Cresourcei.org |date=2006-07-20 |accessdate=2010-03-02}}</ref> Ko jim je Egipčanska vojska hotela slediti, je Bog dovolil vodam, da so se vrnile in jih utopile.
Naslednje jutro je faraon Judom dovolil oditi, vendar pa si je kmalu premislil in poslal za njimi vojsko. Medtem so Judje prišli do [[Rdeče morje|Rdečega morja]]. Takrat je Bog razdelil vodo na dva dela tako, da so šli Judje sredi morja po suhem do druge obale, vode pa so jim bile kakor zid na desni in levi. Ko so poskusili isto storiti še Egipčani, jih je morje zalilo.
 
Izrealiti so tri dni hodili ob puščavi Šur,<ref>Shore</ref> ne da bi našli vodo. Nato so prišli v Elim, kjer jih je pozdravilo 12 izvirov in 70 palm.<ref>Elim and Elat are plurals of the word El in Phoenician and again associated with Asherah worship. The words Elim and Elat refer to the power of the high and mighty terebinth trees that the Phoenicians used for masts and Asherah poles. William Albright has associated Asherah groves with the incense trade spices and perfumes such as frankincense and myrrh.</ref> Odrinili so iz Elima in po 45 dneh dosegli divjino Sina med Elimom in Sinajem.
 
Od tam so dosegli planjavo Refidim, s čimer so zaključili prečkanje Rdečega morja.
 
Izraelci so potem potovali po puščavi, kakor jih je vodil Bog. V puščavi jim je priskrbel vodo in hrano - sladko snov podobno rosi, ki so jo imenovali mana. Ko so prišli do gore [[Sinaj]], je Bog poklical Mojzesa k sebi. Razodel mu je svojo voljo, ki predstavlja osnovo za pravno ureditev judovske družbe v poznejših stoletjih. V znak [[stara zaveza|zaveze]] med Bogom in ljudmi mu je dve kamniti plošči, na katerih je bilo vklesanih [[Deset Božjih zapovedi]].