Henrik Ibsen: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Oseba|image=Schaarwächter Henrik Ibsen croppedby Gustav Borgen NFB-19778 restored.jpg|caption=Henrik Ibsen}}

'''Henrik Johan Ibsen''', [[seznam norveških dramatikov|norveški dramatik]], znan kot ''oče sodobne dramatike'', * [[20. marec]] [[1828]], [[Skien]]/, [[Norveška]];, † [[23. maj]] [[1906]], [[Oslo|Kristiania]] (danes Oslo).

Tematika njegovih del se je zdela večini tedanje družbe sporna in škandalozna. Ibsen je v svojih dramah razkril duhovno bedo in nenravnost obstoječe družbe ter prekinil tradicijo dotedanje dramatike - namreč, da [[protagonist]]om dobrota zmerom prinese srečo, nemoralnost pa jih pahne v bolečino. Širše je znan kot ''oče sodobne dramatike''.

Henrik Ibsen je bil potomec najimenitnejših in najstarejših norveških družin, med njimi tudi družine Paus. Njegov oče, Knud Ibsen, je bil premožen trgovec, ki pa je obubožal, ko je bilo Henriku osem let. Družina je bila vsled finančnega propada prisiljena, da se odseli na vaško posest ''Venstøp'', kjer je Henrik s svojimi starši in štirimi mlajšimi sorojenci živel odtrgan od meščanskega življenja. Henrik je leta [[1844]] kot šestnajstletnik nastopil v službi lekarniškega pomočnika v [[Grimstad]]u.

Leta [[1850]] se je odselil v Oslo, kjer je delal v tovarni in se soočil z delavskim gibanjem, ki ga je vodil utopični socialist [[Marcus Thrane]]. V tem času je nastala njegova prva drama ''Catilina'', ki temelji na rimski zgodovini. V starosti 20 let se je spoprijateljil z [[Bjørnstjerne Bjørnson|Bjørnstjernom Bjørnsonom]]. V Oslu je sodeloval pri izdajanju tednika ''Andhrimner''. V tem času se je veliko ukvarjal s staronordijsko zgodovino in [[narodopisje]]m. Leta [[1851]] ga je Ole Bull z gledališča ''Norske Theater'' v Bergenu povabil, da je uprizarjal svoje nove drame in pri tem gledališču opravljal delo malodane 6 let. Leta [[1852]] se je podal na potovanje v [[København]] in [[Dresden]], da bi preučil tamkajšnje razmere v gledališču.

Leta [[1857]] je Ibsen prevzel vodstvo v oselskem gledališču ''Kristiania Norske Theater''. 18. julija [[1858]] se je oženil s Suzannah Thoresen in z njo imel sina. Po stečaju gledališča, kjer je služboval kot vodja, je zapustil Norveško, prejel štipendijo in prostovoljno živel 27 let v inozemstvu: sprva v [[Rim]]u v Italiji, nato v nemških mestih Dresden in [[München]]. Najpomembnejše drame je napisal ravno v tem obdobju. V domovino se je vrnil šele leta [[1891]].