ZasavjeOzemlje današnjega Zasavja je z odprtjem [[premogovnik]]ov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] medprvo prvimina slovenskimi regijamislovenskem doživelo [[industrializacija|industrializacijo]], ki jo je spodbudila tudi bližina [[južna železnica|južne]] [[železnica|železnice]] [[Dunaj]]-[[Trst]], saj [[Zidani Most, Laško|Zidani Most]] postane leta 1862 z dograditvijo proge do [[Zagreb]]a in [[Sisak|Siska]] pomembno železniško križišče. Pri iskanju najustreznejše variante poteka južne železnice je bilo odločilno to, da so bile vna območju Zasavja Zasavjuodkrite velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli izkoriščatienostavno v zadostni meritransportirati, pripoleg Litijitega pa so bili pri Litiji še rudniki svinca inter topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je bilo v zasavski industriji vodilno Zagorje ob Savi z državno topilnico cinka in svinca, s steklarno, z opekarno in apnenicoapnenicami. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe (TPD) se je uveljavilo še Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto pa se je začel razvijati tudi Hrastnik.
Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v [[Hrastnik|Hrastniku]], pa tudi zanj je že določen program zapiranja, kljub nasprotovanju lokalne politike, določen program zapiranja. Območje se dandanes sooča s težavnimi posledicami, ki jih je v teh rajih za sabo pustila težka [[industrija]].Danesin jepremogovništvo. Na najbolj zloglasenslabem glasu je primertrboveljska trboveljskecementarna cementarneLefarge, ki jenaj bi v lastizrak [[Francija|francoskega]]izpuščala presežne količine zakonsko še dovoljenih rakotvornih ''Lafargea''spojin.
