Goveje koze: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m np |
||
Vrstica 19:
Gre za zoonozo in se prenaša na človeka. Prenos so najprej opazili pri mlekaricah, ki so se dotikale vimen okuženih krav ter dobile značilne gnojne mehurčke (pustule) na rokah.<ref name="dermnetnz.org">[http://dermnetnz.org/viral/cowpox.html Vanessa Ngan, "Viral and Skin Infections"], 2009</ref> Sicer se bolezen pogosteje kot pri govedu pojavlja pri nekaterih drugih živalskih vrstah, na primer pri [[glodavci]]h. Bolezen spominja na smrtno nevarne in zelo prenosljive črne koze, a je bolezen znatno blažja.<ref name="dermnetnz.org"/> Podobnost s črnimi kozami in bistveno blažji potek bolezni sta spodbudila razvoj prvega [[cepivo|cepiva]] proti črnim kozam, ki ga je razvil in prvi uporabil angleški zdravnik [[Edward Jenner]].<ref>[http://www.sc.edu/library/spcoll/nathist/jenner.html Thomas Cooper Library, University of South Carolina: "Edward Jenner and the Discovery of Vaccination"], exhibition, 1996</ref>
Izraz vakcinacija ([[Cepljenje (medicina)|cepljenje]]) je Jenner skoval leta 1796 in je izpeljanka iz latinske besede ''vaccinus'', ki pomeni "kravji".<ref name="Abbas2003">{{cite book |title=Cellular and Molecular Immunology |first=K. |last=Abbas |edition=5. |location=Philadelphia |publisher=Saunders |year=2003 |isbn=0-7216-0008-5 }}</ref> Po cepljenju s cepivom na osnovi virusa govejih koz so cepljene osebe razvile [[protitelo|protitelesa]] proti virusu kravjih koz, razvili pa so tudi [[imunost]] proti [[virus črnih koz|virusu črnih koz]]. Odkritje cepiva, ki je omogočil kasneje razvoj drugih cepiv, je doseglo velik uspeh v boju proti črnim kozam. Leta 1980 je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] razglasila izkoreninjenje bolezni. Šlo je za prvi primer izkoreninjenja virusne nalezljive bolezni v zgodovini.<ref name="Abbas2003" />
{{Infobox disease
| |||