Ekološko ravnovesje: Razlika med redakcijama

odstranjenih 1.287 zlogov ,  pred 5 leti
--podvojena vsebina, slog
m (Bot: he:מאזן אקולוגי je izbrani članek; oblikovne spremembe)
(--podvojena vsebina, slog)
Izraz'''Ekološko označujeravnovesje''' je stabilno stanje v [[ekosistem]]u. O ravnovesju govorimo, kadar so [[organizem|organizmi]] v okolju usklajeni s razvojnimi potrebami in preživetvenimi možnostmi.
'''Ekološko ravnovesje'''
 
Ekološko ravnovesje se vzpostavlja v nenehnem tekmovanju organizmov za obstoj v okolju. Izboriti si ga morajo v nenehni borbi z živimi im neživimi [[dejavniki okolja]]. Prizadevajo se uveljaviti med konkurenti v [[življenjska skupnostbiocenoza|življenjski skupnosti]] - [[biocenoza|(biocenozi]]) in v [[življenjski prostorbiotop|življenjskem prostoru]] - [[biotop]]u(biotopu). V borbi za obstanek v ekosistemu, vedno uspevajo le najsposobnejši - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Skupaj z okoljem tvorijo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. Ekološko uravnovešen ekosistem je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v okolju.
Izraz označuje (idealno)stabilno stanje v [[ekosistem]]u. Tako ravnovesje nastopi, kadar so vsi [[organizem|organizmi]] v okolju usklajeni s svojimi razvojnimi potrebami in možnostmi.
Ekološko ravnovesje v ekosistemu nastaja z medsebojnim vplivom živih in neživih [[dejavniki okolja|dejavnikov okolja]]. Živi organizmi si nenehno prizadevajo zagotoviti svoj obstoj v medsebojnem tekmovanju za svoj [[življenjski prostor]] - [[biotop]]. Pri tem so soočeni s konkurenco živih organizmov v [[življenjska skupnost|življenjski skupnosti]] in z (neživimi) življenjskimi pogoji (svetloba, voda, zrak, toplota, mineralne snovi), ki jih omogoča [[rastišče]].
 
V borbinaravnem zaokolju obstanek v ekosistemu vedno uspevajo le najsposobnejši osebki - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Taki organizmi, skupaj z okoljem, ustvarjajose ekosistem, ki jenahaja v ekološkem ravnovesju. Topraviloma jestalno, najboljeoziroma prilagojenaz in najbolj obstojna oblika življenja vredkimi naraviprekinitvami. PravilomaObčasno jein trajna. Občasno seza spreminjadoločen lečas, kadarravnovesje selahko ekološko ravnovesjeporušijo poruširazdiralni zaradiučinki delovanjaskrajnih naravnih silpojavov (naravne ujme, [[požar]]i). Takoj poko prenehanjuti razdiralnegaprenehajo delovanjadelovati, se samodejnov ekosistemu sprožijo sanacijski procesi povrnitve ravnovesja, ki v določenemnapredujočih časurazvojnih stopnjah ([[Ekološka sukcesija|sukcesija]]) spet vzpostavijo ekološko ravnovesje.
'''Ekološko ravnovesje'''
 
Večje težave z ekološkim ravnovesjem so npr.v umetno vzdrževanih združbah, na primer v t. i. [[gospodarski gozd|gospodarskih gozdovih]]. Težave se pojavijo, kadar neustrezni človekovi posegi v daljšem časovnem obdobju, presežejo samozaščitne in sanacijske sposobnosti gozdnega ekosistema. Neustreznemu (razdiralnemu) ravnanju sledijo nazadujoči razvojni procesi (degresija). Zaradi njih se stanje v gozdnem ekosistemu oddaljuje od ekološkega ravnovesja, kar gozd oslabi. Zmanjša se njegova odpornost, obstojnost in [[regeneracija gozda|regeneracijska sposobnost]], zniža proizvodna sposobnost (pridobivanje lesa), ogrozi delovanje ostalih [[funkcije gozda|funkcij gozda]], v skrajnih primerih tudi sam obstoj gozda.
Izraz označuje stabilno stanje v [[ekosistem]]u. O ravnovesju govorimo, kadar so [[organizem|organizmi]] v okolju usklajeni s razvojnimi potrebami in preživetvenimi možnostmi.
Ekološko ravnovesje se vzpostavlja v nenehnem tekmovanju organizmov za obstoj v okolju. Izboriti si ga morajo v nenehni borbi z živimi im neživimi [[dejavniki okolja]]. Prizadevajo se uveljaviti med konkurenti v [[življenjska skupnost|življenjski skupnosti]] - [[biocenoza|biocenozi]] in v [[življenjski prostor|življenjskem prostoru]] - [[biotop]]u. V borbi za obstanek v ekosistemu, vedno uspevajo le najsposobnejši - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Skupaj z okoljem tvorijo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. Ekološko uravnovešen ekosistem je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v okolju.
 
V naravnem okolju se ekosistem nahaja v ekološkem ravnovesju praviloma stalno, oziroma z redkimi prekinitvami. Občasno in za določen čas, ravnovesje lahko porušijo razdiralni učinki skrajnih naravnih pojavov ([[ujme]]). Takoj ko ti prenehajo delovati, se v ekosistemu sprožijo procesi saniranja stanja, ki v napredujočih razvojnih stopnjah (progresija), spet vzpostavijo ekološko ravnovesje.
 
Večje težave z ekološkim ravnovesjem so npr. v t.i. [[gospodarski gozd|gospodarskih gozdovih]]. Težave se pojavijo, kadar neustrezni človekovi posegi v daljšem časovnem obdobju, presežejo samozaščitne in sanacijske sposobnosti gozdnega ekosistema. Neustreznemu (razdiralnemu) ravnanju sledijo nazadujoči razvojni procesi (degresija). Zaradi njih se stanje v gozdnem ekosistemu oddaljuje od ekološkega ravnovesja, kar gozd oslabi. Zmanjša se njegova odpornost, obstojnost in [[regeneracija gozda|regeneracijska sposobnost]], zniža proizvodna sposobnost (pridobivanje lesa), ogrozi delovanje ostalih [[funkcije gozda|funkcij gozda]], v skrajnih primerih tudi sam obstoj gozda.
 
{{Ecology-stub}}
[[Kategorija:Ekologija]]
 
{{Link FA|he}}